Življenje na tehtnici: Kako praznike preživljajo ljudje z motnjami hranjenja

Vsi vemo kakšen kaos nastane v drugi polovici decembra. Obiski pri tetah, predolgi telefonski klici s sorodniki iz Amerike, tekmovanje, kdo lepše okrasi božično drevo, povrh vsega pa na koncu še vsi zbolimo. A vse to lahko vzamemo na dva načina, pogledamo z dveh strani; prva je ta, da smo sitni že petnajstega v mesecu, ker “vemo kaj nas čaka”, in se trudimo praznični čas preživeti z minimalnio interakcijo z zunanjim svetom, se skušamo izogniti klicu naše tečne tete Mare in na vsak način ostajamo doma namesto, da bi se udeležili družinskih večerij, ker smo itak bolni. Druga stran, s katere lahko gledamo na praznike pa je ta, da se končno spet lahko vsaj približno v miru družimo s svojimi najbližjimi, lahko ta predbožični kaos vzamemo za čarobnega in se enostavno prepustimo nevrotičnemu nakupovanju daril, izbiranju najlepšega zavojnega papirja, tri ure na dan po telefonu govorimo s sorodniki, ki so se pred desetletji preselili na drug konec sveta in se od takrat slišimo le še decembra in kljub prehladu vztrajamo z dobro voljo in praznični čas izkoristimo za to, da nadoknadimo vse pogovore, za katere si med letom nismo vzeli časa.

Po mojem mnenju je drug pogled na vsak način boljši. Z negativno nastrojenostjo, izogibanjem, skrivanjem ter živčnostjo nam ne bo nič lažje, prej bomo še ljudem okoli sebe “pokvarili” praznike s svojimi tečnimi facami. Raje se nasmehnimo in si polepšamo praznike, jih napolnimo s pozitivno energijo ter objamemo ta čas, ki si ga vsaj enkrat v letu vzamemo zase, za naše bližnje.

Kako pa praznike preživijo ljudje, ki se borijo z motnjami hranjenja? Vsa ta hrana, družinske večerje, opazke stricev, ki so te nazadnje videli, ko si bil star pet let? Za ljudi z motnjami hranjenja so prazniki čisto zares prava nočna mora. Prazniki so lahko sprožilec za poslabšanje bolezni, lahko nam otežijo ali ustavijo okrevanje in lahko se nam zaradi njih popolnoma zmeša. Pritisk, ki ga občutimo lahko enostavno prevlada in nas pahne v srhljive misli o hrani in posledično grozen odnos do hrane in nerazumljive vedenjske vzorce.

A ni potrebe, da je tako! Tudi anoreksiki, bulimiki, in vsi ostali, ki se borijo z motnjami hranjenja praznike lahko preživijo sproščeno. AMPAK KAKO?! Enostavno – o svojih težavah moramo govoriti. Pogovarjati se moramo s starši, prijatelji, brati, tetami, skratka z vsemi, s katerimi smo v stiku. Izkoristimo ta čas, da gremo preko svojega najglobnjega strahu in spregovorimo o svojih težavah. S tem izničimo element presenečenja, katerega nam bolezen pripravlja in stopimo korak pred svojo motnjo – premagamo jo. Izkoristimo praznični čas, da stopimo izven okvirov naše cone udobja in se pustimo presenetiti. Prazniki so prav zares lahko najčarobnejši čas v letu!

Kolumno je napisala Nina Stanič

Foto: Unsplash