Zakaj ne tečem (piše: Daša)

Ta konec tedna bo prestolnica v znamenju teka. Tudi jaz bom najverjetneje nekje ob trasi spodbujala prijatelje, znance in družinske člane, ki se bodo udeležili maratona in polmaratona. A tokrat bo to navijanje zame drugačno. Prvič si ne bom dajala praznih obljub, da se jim naslednje leto pridružim. Končno sem namreč pomirjena z dejstvom, da pač ne tečem.

Tek mi ne paše. Sem poskusila. Nekajkrat sem se tudi udeležila organiziranih tekov. Večkrat znova začela s treningi. Upala, da me skupinski duh, ki ga ustvari množica tekačev, potegne in ponese skozi kilometre. A me ni, nikoli nisem v teku uživala. Morda nisem dovolj dolgo vztrajala. A zakaj bi, če mi je hoja bistveno bolj ljuba?

Pred kratkim sem glede mojega (ne)tekanja dobila tudi podporo somišljenice, da naj tek itak ne bi bil za ženske, sploh pa, da moramo pozimi našemu telesu privoščiti počitek. Verjetno bi strokovnjaki glede tega povedali drugače, najbrž bi bila njihova mnenja tudi vsako leto drugačna. A dejstvo je, da meni tek ne ustreza. In ko sem se s tem sprijaznila, so moji sprehodi veliko večji užitek. Saj jih dojemam kot rekreacijo in ne zgolj ogrevanje pred resnim treningom.

Končno sem namreč pomirjena z dejstvom, da pač ne tečem.

Torej, zdaj se sprehajam. Brez telefona, zato ne štejem korakov, čeprav mi je zelo všeč akcija Alenke Košir, ki ljudi spodbuja, da na dan naredijo 10.000 korakov. Koliko jih naredim sama, ne vem. Se ne obremenjujem. Ker mi veliko več pomeni, da sem tisto uro povsem sama s sabo. Da ne gledam na telefon, ne morem posneti fotografije za Instagram, čeprav so kulise res lepe, in se niti ne odzovem telefonskim klicem. Hodim tudi večinoma brez družbe, najraje zjutraj pred službo, del poti pa zahteva tudi hojo v hrib, tako da se zadiham, srce začne hitreje biti in mišice se fino ogrejejo. Pa me vseeno na vsake toliko bližnji dregnejo, zakaj ne bi v te svoje sprehode vključila tudi malo teka. Da bom videla, kako luštno je.

Ne, vztrajam pri hoji in zdi se mi, da nas je vedno več takšnih. Sploh če na družabnih omrežjih preverimo oznako #zdruzimokorake. Gre za projekt, katerega snovalci si prizadevajo dvigniti raven zavedanja o pomembnosti uravnoteženega prehranjevanja otrok za zdrav telesni in duševni razvoj ter osnovnošolce spodbuditi k zdravim življenjskim navadam. Tudi sami lahko sodelujete pri zbiranju korakov. Za vsako vašo aktivno objavo, ki bo na Facebooku in Instagramu označena z oznako #zdruzimokorake, bodo v števec dodali toliko korakov, kot jih boste delili v objavi. Korake bodo pretvorili v vrednost, ki jo bodo v obliki donacije namenili za ekološke prehranske izdelke znane trgovske znamke in jih podarili osnovnim šolam po vsej Sloveniji. Zaradi te akcije je vredno enkrat pa le vzeti na sprehod tudi telefon. A vseeno si dovolimo biti neodzivni. 

Preberite še: Dušan Mravlje: Ljubljanski maraton je skupinski seks

Morda vas zanima tudi: Vse, kar vas zanima o maratonu in teku