Pet preprostih dejanj za boljši spomin

Hodite po cesti in znan glas pokliče vaše ime. Obrnete se, opazite širok nasmeh, a ne morete se spomniti imena človeka, ki vas pozna in vi očitno poznate njega. Vse, kar lahko izustite je … živijo …

Preden doma na internetu začnete preverjati, kateri so prvi znaki demence, naj vam povemo, da so nekatere spremembe v spominu povsem običajne in niso povezane z degenerativnimi možganskimi motnjami. Torej brez panike, če se ne morete spomniti imena znanega igralca ali po kaj ste prišli v kuhinjo.

"Veliko kognitivnih sposobnosti začne po 30-tih vpadati, tudi spomin začne tedaj nekoliko pešati. Je pa res, da je z določenimi dejanji mogoče upočasniti ta pojav in poskrbeti za dolgo dober spomin," tolaži Joel Kramer z oddelka za nevropsihološki program univerze Kalifornija. Prvention pa takole niza pet preprostih načinov za ohranjanje dobrega spomina.

Pomislite, preden googlate

Internet je čudovita zakladnica podatkov ter informaciji in kadar spomin malo zataji ni lažjega, kot z njegovo pomočjo poiskati podatke, ki so ušli iz malih sivih celic. A kadar se znajdete pred takšno zadrego, raje vse moči uperite v to, da bi se nečesa spomnili brez pomoči strička Googla.

"Tako imenovana digitalna amnezija je značilna za sodobni čas, ko so preštevilni podatki, ki smo se jih bili nekoč primorani zapomniti, nekje zabeleženi. Pomislite samo na to, koliko telefonskih številk se lahko spomnite in koliko ste se jih, preden so bili na voljo prenosni telefoni.

Možgani so organ za katerega velja, da bolj kot ga uporabljamo, dlje ohrani svojo vitalnost in s tem tudi boljši spomin," opozarja Sara Mednick, profesorica kognitivnih znanosti z univerze Kalifornija in zato priporoča: "Večkrat kot na naprave in splet, se zanašajte na svoj spomin. Ta naj bo prva izbira, ko gre za obujanje podatkov ter informacij. Šele če res ne bo ubogal, izkoristite druge možnosti."

Privoščite si popoldanski počitek

Kvaliteten spanec je za dobro delovanje možganov ter za spomin nepogrešljiv in nič ne more nadomestiti sedem do osem ur nočnega počitka, k boljšemu spominu pa pripomore tudi popoldanski dremež, saj se med njim možgani spočijejo in lažje skladiščijo pridobljene podatke.

"Idealen popoldanski počitek za dober spomin sicer znaša 90 minut, a tudi polurni znatno pripomore k hrambi in kasnejšemu priklicu informaciji," je prepričana Mednickova.

Vadite

Redna vadba je ključna za dobro delovanje in zdravje organizma, pozitivno pa vpliva tudi na možgane in spomin.

"Med telesno aktivnostjo v telo pride več kisika, hkrati se pospeši krvni pretok in več hranljivih snovi prispe v možgane," pojasnjuje Gary W. Small z univerze Kalifornija.

Vadba prav tako spodbuja nastajanje beljakovin v telesu, ki delujejo kot nekakšno gorivo za možgane in omogočajo dobre nevronske povezave. Strokovnjaki z univerze Illinois so dokazali, da je že s 40-minutno vadbo trikrat na teden mogoče znatno izboljšati delovanje možganov in preprečiti izgubo spomina.

Pozabite na večopravilnost

Včasih brez te sposobnosti ne gre, a možgani niso ustvarjeni, da bi se hkrati ukvarjali z več nalogami in so tedaj, kadar so primorani v večopravilnost, pod občutnim stresom.

Prav stres pa je en največjih sovražnikov kratkoročnega spomina.

Nahranite možgane

Zdrava in uravnotežena prehrana je ključ tudi do dobrega delovanja možganov in prav takšnega spomina. Stroka s tega vidika priporoča predvsem sledeče tri skupine živil.

Jagodičevje

"V možganih stalno nastajajo prosti radikali, ki povzročajo vnetne procese in s tem kvarno vplivajo na njihovo delovanje ter pospešujejo staranje," je povedala Lisa Mosconi z univerze Weill Cornell z oddelka za preprečevanje alzheimerjeve bolezni. Prav jagodičevje je bogato z antocianini, snovmi, ki premagujejo proste radikale in tako skrbijo za zdravje možganov ter dober spomin.

Rdeča pesa

Rdeča pesa vsebuje veliko nitratov, ki se v telesu pretvorijo v dušikov oksid, ta pa vpliva na širjenje krvnih žil in s tem pripomore k boljšemu pretoku krvi. In več krvi, kot pride v možgane, bolje ti delujejo in dlje ohranijo vitalnost.

Kurkuma

Kurkuma je začimba, ki vsebuje močno protivnetno snov, kurkumin. V eni od raziskav je bilo dokazano, da imajo posamezniki, ki dvakrat na dan zaužijejo 90 miligramov kurkumina, boljše mentalne funkcije kot tisti, ki se ga ne poslužujejo.

"Prav v kurkuminu najbrž tiči odgovor na vprašanje, zakaj posamezniki, ki uživajo veliko indijske hrane, na kognitivnih testih dosegajo boljše rezultate v primerjavi s tistimi, katerih prehrana je s kurkumo skopa," so povedali izvajalci študije.

Najučinkovitejša je kurkuma v kombinaciji z zdravimi maščobami, saj te pospešijo absorpcijo kurkumina v telesu.

Preberite še: Uporaba pametnih telefonov pri mladih spominja na zasvojenost

Morda vas zanima tudi: Horoskop: Šest najbolj pozabljivih astroloških znakov