Kefir ali jogurt: Kateri je bolj zdrav in kakšna je sploh razlika med njima

Vsak, ki bi rad na naraven način izboljšal prebavo in vzpostavil zdravo črevesno floro ve, da je eden od korakov do uresničitve te namere uživanje fermentiranih živil, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, vložena zelenjava in kombuča. Zakaj? Ker so ta bogata s probiotičnimi kulturami, torej z bakterijami, ki pozitivno vplivajo na delovanje prebavil ter tudi na splošno zdravje.

"Fermentirana živila prinašajo številne prednosti za zdravje," je za Women's Health povedala prehranska strokovnjakinja Cara Harbstreet in dodala, da so s tega vidika nepogrešljivi prav fermentirani mlečni izdelki, ki med drugim telesu dovajajo še kalcij, beljakovine in druge nepogrešljive hranljive snovi.

A kateri proizvod je v ta namen najboljši? Je primernejši jogurt ali kefir? Kakšna je sploh razlika med njima? Tu so odgovori na ta in na še mnoga druga, z njima povezana vprašanja.

Kako nastaneta jogurt in kefir?

Jogurt in kefir se razlikujeta z več vidikov, med drugim tudi glede tega, kako se vanju spremeni osnovna sestavina. Res je, oba sta iz mleka in rahlo kisla, a medtem, ko je jogurt praviloma čvrst in kremast ter ga lahko jeste z žlico, je kefir bolj tekoč in ga je lažje piti iz skodelice, kozarca ali originalne embalaže.

"Oba nastaneta s procesom fermentacije. Do nje pride, ko bakterije, ki so prisotne v mleku, sladkorje predelajo v mlečno kislino," pojasnjuje Keri Glassman. Prav tu se med njima pojavi največja razlika: jogurt v mleko spremenijo zgolj v osnovni sestavini prisotne bakterije, praviloma Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus.

Tudi kefir nastane s fermentacijo, le da v tem primeru niso posredi le bakterije, temveč tudi glive kvasovke, ujete v kefirjevih zrnih. Kefir torej nastane z mlečno fermentacijo, med katero bakterije laktozo pretvarjajo v mlečno kislino, ter z alkoholno fermentacijo, med to kvasovke proizvajajo snovi, ki končnemu izdelku dajejo značilen okus.

Kateri je bogatejši s probiotiki?

Dejstvo: oba sta njihov dober vir, vendar kefir jogurt s tega vidika prekaša, saj vsebuje širši spekter zdravju prijaznih mikroorganizmov, kar je posledica daljšega nastajanja, kombinacije mlečne in alkoholne fermentacije ter prisotnosti gliv. Leta 2016 so v publikaciji Frontiers of Microbiology zapisali, da se v kefirju nahaja več kot 60 zdravju prijaznih mikroorganizmov, kar je znatno več kot v jogurtu.

Razlika tudi v teksturi in okusu

Drži, da se različne vrste jogurtov med seboj razlikujejo glede okusa in teksture, a za naravni jogurt velja, da je gost, kremast in nekoliko kisel. Kefir je močnejšega okusa, bolj tekoč, lahko rahlo gaziran.

Kako ju uporabiti v prehrani?

Ne glede na to, katerega boste izbrali, odločite se za naravne izdelke brez dodatkov barvil, sladkorja, sadja. Uživajte sveža in ju redno vključujte v prehrano, saj sta oba zdravju prijazni živili.

Dobrodošla sta kot osvežujoča napitka, samostojni malici ali kot dodatka drugim jedem. Podata se v omake, sladice, odlična sta v kombinaciji s kosmiči za zajtrk in še bi lahko naštevali.

A nekaj je nesporno: gre za probiotični živili, ki sta najbolj zdravi surovi, saj se med segrevanjem uničijo v njiju prisotne kulture.

Preberite še: Kombuča in vodni kefir: naša favorita med zdravimi (in okusnimi) osvežilnimi pijačami

Morda vas zanima tudi: Ljubezen bo naredila načrt prihodnosti