Kaj se zgodi, ko prenehate jesti meso

"Meso, ki nam je na voljo danes, se močno razlikuje od tistega, ki so ga uživali naši predniki. V preteklosti so se namreč živali prosto pasle, jedle travo in vse, kar jim je bilo na voljo v naravi. Dandanes je večina mesa predelanega in obdelanega s številnimi kemikalijami in umetnimi snovmi, s katerimi živali pridejo v stik že med vzrejo, saj so dodane tudi njihovi hrani," je povedala prehranska strokovnjakinja Kris Gunnars, katere namen ni obsojati tistih, ki jedo meso, temveč zgolj opozoriti, da je prehrana sodobnega človeka polna nezdravih maščob, sladkorja in kemičnih dodatkov ter skopa z vlakninami, vitamini in minerali. Zato lahko izogibanje ali vsaj zmanjševanje količine zaužitega mesa pomeni odločitev v prid zdravja, so zapisali na portalu Power of Positivity , kjer nizajo pet pozitivnih posledic izogibanja mesu.

Več zanimivih dejstev vas čaka na Facebooku. 

Zmanjša se število vnetji

Kronična vnetja so povezana z nastankom številnih bolezni, med drugimi z arteriosklerozo, avtoimunimi boleznimi, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja in tudi s srčno ter možgansko kapjo. Hrana, z visokim odstotkom predelanih živil, tudi mesa, v organizmu znatno povečuje količino vnetnih procesov.

Na drugi strani prehrana, ki vsebuje veliko sadja, celih žit, zelenjave in gomoljnic, količino teh dokazano zniža. K temu pripomorejo v njih prisotni antioksidanti in vlaknine, ki preprečujejo delovanje prostih radikalov in s tem ovirajo vnetne procese.

Poveča se število dobrih bakterij

V naših prebavilih živi na trilijone bakterij, ki so ključne za zdravje. Nekatere od teh prijaznih bakterij skrbijo za dobro presnovo, prebavo, delovanje črevesja, krepijo odpornost, ohranjajo zdravje tkiv in varujejo pred rakom.

Prehrana, ki temelji na rastlinah, spodbuja njihovo delovanje, medtem, ko z vlakninami skopa hrana ruši naravno bakterijsko floro. Zdravju prijazne bakterije zlasti ogrožajo snovi, ki so mesu dodane med predelavo, s tem pa se poveča tveganje za povišan holesterol ter srčno in možgansko kap.

Zniža se tveganje za sladkorno bolezen tipa dve

V 17 letni študiji, katere rezultate povzema publikacija Annals of Nutrition and Metabolism so strokovnjaki dokazali močno povezavo med uživanjem mesa in povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa dve.

To so njihovi izsledki:

Pri ljudeh, ki tedensko uživajo meso, je tveganje za diabetes na kratek rok za 29 odstotkov višje kot pri tistih, ki ga ne jedo. Pri ljudeh, ki ga jedo večkrat tedensko v primerjavi s tistim, ki ga ne uživajo, tveganje naraste na 38 odstotkov. V 17. letih, kolikor je študija trajala, je pri mesojedcih tveganje za diabetes v primerjavi z vegetarijanci naraslo za 79 odstotkov.

K povečanemu tveganju največ doprinesejo živalske maščobe, nitrati in konzervansi, ki povečujejo vnetja, povečujejo tveganje za debelost in zavirajo delovaje inzulina. V zaščiti pred diabetesom je na drugi strani najboljša hrana iz celih žit.

Še vedno boste dobili dovolj beljakovin

Največja bojazen tistih, ki se ne želijo odreči mesu je, da z rastlinsko hrano ni mogoče zaužiti dovolj beljakovin. A kot so zapisali v ameriškemu nacionalnemu centru za statistiko zdravja (National Center for Health Statistic), povprečen človek, ki uživa meso, zaužije do 150 odstotkov več beljakovin, kot jih telo potrebuje.

Prevelika količina teh na dolgi rok vodi v sladkorno bolezen, vnetja, maligna obolenja, bolezni srca in v kopičenje kilogramov. In še nekaj: tudi hrana rastlinskega izvora je bogata z beljakovinami. Na prvem mestu so tu soja, chia semena, kvinoja, stročnice.

Pripomogli boste k zaščiti okolja

Ste vedeli, da je masovna živinoreja odgovorna za najmanj 18 odstotkov toplogrednih plinov, ki se sporočajo v ozračje, kar je več, kot vse oblike prometa skupaj?

Ne samo, da je živinoreja velik krivec za globalno segrevanje in klimatske spremembe, prav tako znatno vpliva na naravno ravnovesje, saj krči naravni prostor številnih avtohtonih rastlin in živali, nekatere od njih so tik pred izumrtjem. Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki onesnažujejo okolje, živinoreja znatno prispeva tudi k onesnaževanju vodnih virov.

Na kratko: obstaja veliko razlogov, zakaj se odpovedati ali vsaj zmanjšati količino zaužitega mesa, med njimi nista zgolj boljše zdravje in počutje, temveč tudi varovanje okolja in sočutje do živali. Piščanci denimo odraščajo v nemogočih razmerah, brez svetlobe, govedo je neredko do kolen v blatu, tu so še različni hormoni, ki jih rejci vbrizgavajo za odpornost in hitrejšo rast.  Vse za velik dobiček pridelovalcev, katerega pomagamo kovati tudi neozaveščeni potrošniki.

Avtorica: M. FL.
Foto: Shutterstock