Zaradi pandemije vse več ljudi trpi za languishingom (in kako si lahko pomagamo)

Če se v zadnjem času počutiš malodušno, apatično in prazno, ne skrbi. Vemo, da je pandemija naredila svoje in njeno trajanje je na ljudeh pustilo takšne in drugačne posledice. Tudi psihološke. Kot piše portal Metro, je eno izmed še posebej pogostih občutji »languishing«, ki bi ga lahko označili za nekakšno brezvoljnost.

Ne, ne gre za depresijo, niti anksioznost. Ne uvrščamo ga med duševne bolezni, definitivno pa lahko tja vodi. Mnogo ljudi je že doživelo stanje »languishinga«, v času korone pa svoja občutja kot takšna opisuje vse več ljudi.

Še več, raziskava, ki ji bila opravljena med aprilom in junijem lani v 78 državah sveta, ugotavlja, da je tovrstno stanje duha zadelo že vsakega desetega zemljana.

»Languishing« torej ni nekaj, česar bi se morali bati, gotovo pa je močan opozorilni znak, na katerega je treba biti pozoren. Vsak posameznik ga občuti drugače, prav tako so si med seboj različni njegovi simptomi. A kljub temu ga je mogoče zaznati po negativnih občutkih.

Najpogosteje se nam zdi, da svojega življenja nimamo v svojih rokah, da nimamo možnosti, da bi rasli in se izboljševali. Želja po druženju in povezovanju z ljudmi izgine. Celo, če gre za osebe, s katerimi smo nekoč radi srečali.

Ne gre za depresijo, pomembno pa je, da ukrepamo

Če nas je doletel »languishing«, najverjetneje ne bomo znali opisati, česa si želimo v življenju, kakšni so naši cijli in plani za prihodnost. Stanja malodušja sicer ne bomo znali popolnoma opredeliti, prav tako ne bomo čisto vedeli, kdaj nas je zajelo.

Vemo, sliši se kar malce zastrašujoče, a ne skrbi. Nepredvidljivi časi, ki smo jih deležni zadnji dve leti, so pustili posledice, paziti pa moramo, da se slednje ne razvijejo v resna stanja.

Kot smo že omenili, »languishing« ni depresija, vsekakor pa v takšnem razpoloženju ni zdravo biti prav dolgo, saj se lahko vanjo razvije. Zato moramo biti pozorni na njegove znake in ob pojavu tudi ukrepati.

Strokovnjaki so ugotovili, da obstaja nekaj metod, ki nam lahko pomagajo pregnati to neprijetno duševno stanje. Tudi, če po tem ne čutimo želje, je pomembno, da se povezujemo z ljudmi, najboljše zdravilo proti »languishingu« pa naj bi bile prijazne geste, ki jih namenimo ljudem okoli nas. To naj bi namreč v nas spodbudilo pozitivne občutke.

Prav se je za izjemno koristno izkazalo prakticiranje čuječnosti in miselno naštevanje stvari, ki nam gredo v življenju dobro. Predvsem pa je pomembno, da ne čakamo na izboljšanje, temveč poizkušamo vsak dan narediti vsaj eno stvar, ki nas osreči.

Naj bo še tako majhna, na naše duševno zdravje bo imela velik učinek. Tudi če govorimo le o skodelici odličnega kakava ali pa branju knjige v družbi hišnega ljubljenčka.

Preberite še: Med pandemijo sem spoznala, da sem demiseksualka (osebna izpoved)

Morda vas zanima tudi: Alison Kogoj: Menstrualni ciklus je odraz ženskega zdravja