12.9.2019 ob 11:45 | Foto: Mediaspeed
V Ljubljani bo te dni zagotovo nekaj več nasmejanih obrazov tudi po zaslugi priljubljenega argentinskega avtorja in psihoterapevta dr. Jorgeja Bucaya. Namreč, vsak, ki se je ali pa se še bo udeležil njegovega predavanja, bo drugače gledal na svoje življenje in trenutno razpoloženje. Pozitivnost, ki jo 70-letni Jorge Bucay vliva na predavanjih je nalezljiva, njegov način podajanja izkušenj pa nikakor ni za lase privlečen ali morda celo ezoteričen, kot smo lahko spoznali na kakšnih podobnih predavanjih o iskanju življenjskih resnic. Bucay je realen, zabaven in prisrčen gospod, ki bi ga človek lahko kar poslušal in poslušal.
Psihoterapevt Jorge Bucay je avtor 26 knjig, v slovenščino jih imamo prevedenih trinajst. Vse so velike uspešnice. Njihova rdeča nit pa je avtorjevo pripovedovanje skozi zgodbe. Tudi sinočnje predavanje v razprodani Linhartovi dvorani, je temeljijo na desetih zgodbah, ki so Bucaya najbolj oblikovale.
Zgodba o grdem račku
Prva zgodba je vsem nam dobro znana zgodba o grdem račku. Bucay iz nje izlušči tri temeljna vprašanja, ki si jih moramo vedno znova postavljati oziroma imeti odgovore nanje – Kdo sem? Kam grem? S kom grem? Kot pravi terapevt, si moramo ta tri vprašanja postaviti v točno tem vrstnem redu, torej najprej pri sebi razčistimo, kdo smo, kam si želimo, da nas življenje pelje, in s kom bomo to pot hodili.
Življenje je lahko preprosto
V preostalih devetih zgodbah smo z avtorjem spoznavali pomembnost sprejemanja, izbire pravih učiteljev, pomena družine, dojemanje pojma sreče … Predvsem pa smo ob poslušanju dobili občutek, da je življenje lahko zelo preprosto, če si le želimo tako. In tudi Bucay živi, kot predava. Živi v odmaknjeni vasici v Španiji, kjer denar ne pomeni veliko. Odpovedal se je televiziji in svoj čas posveča branju, pisanju, predavanjem ter družini in prijateljem. Na vprašanje, če se ukvarja z meditacijo, odgovori: "Lahko bi tako rekli. Nekaj ur vsak teden posvetim popolnemu brezdelju. Ne mislim, ne berem, ne poslušam glasbe in ne opazujem pokrajine. Ne počnem čisto nič. Nič od nič."
Bucay je delil čudovito misel o pravljicah: "Otrokom pomagajo zaspati, odrasle pa prebudijo."
Pisatelj in terapevt je v Ljubljano prišel ob izidu njegovih dveh prevedenih del in sicer slikanici Priklenjeni slon, kjer s pretanjenim občutkom išče odgovor na vprašanje, zakaj se velikanski slon ne osvobodi količka, na katerega je priklenjen. S pravljico vlije pogum otrokom – pa tudi odraslim – da nikoli ne nehajo poskušati in da se nikoli ne vdajo. Pravljico zaokrožajo imenitne, poetične ilustracije nagrajenega argentinskega ilustratorja Gustija. Na predavanju v Ljubljani je Bucay mimogrede delil čudovito misel o pravljicah: "Otrokom pomagajo zaspati, odrasle pa prebudijo."
Druga knjiga pa ima naslov Še več najlepših pravljic, da se bolje spoznamo. V njej je sedem klasičnih pravljic (Pogumni krojaček, Ostržkove dogodivščine, Janko in Metka, Mala morska deklica, Cesarjeva nova oblačila, Sneguljčica in sedem palčkov, Legenda o Odiseju), ki nam jih Bucay interpretira po svoje in ponudi še nekaj »alternativnih« interpretacij, s katerimi bomo lažje odkrivali mehanizme človekovega delovanja in našli pot do samospoznanja ter slednjič življenjskega zadovoljstva.
Jutri, v petek 13. septembra bo v Ljubljani, v Cankarjevem domu še eno predavanje Jorgeja Bucaya, ki je skorajda že razprodano.
Ne spreglejte galerije s fotografijami prvega dne Bucayevega obiska v Ljubljani.
oddajte komentar