Je vazektomija še vedno tabu? Prihajajo moški brez strahov in predsodkov

Starejši pari, ki ne nameravajo več imeti otrok, a odklanjajo hormonsko kontracepcijo, se vse pogosteje spogledujejo z možnostjo sterilizacije. Zdi se, da je ta pri ženskah že postala nekaj povsem običajnega: zanjo se namreč odloči dvakrat več žensk kot moških, pa čeprav je postopek za žensko bolj tvegan in lahko pusti posledice. Drugače je z vazektomijo, sterilizacijo moškega, ki pa v družbi še vedno buri duhove, četudi - kot pravijo zdravniki - za to ni razloga.

 

Na komisijo za sterilizacijo je prošnjo za vazektomijo v letu 2019 naslovilo 265 moških. Kot pravi dr. Sašo Drobnič, specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, si jih vedno nekaj tudi premisli. »Tako na leto opravimo približno 210 vazektomij, število pa se v zadnjih letih bistveno ne spreminja,« je povedal strokovnjak. Zakon dovoljuje sterilizacijo šele po dopolnjenem 35. letu, Drobnič pa ocenjuje, da je večina pacientov v zgodnjih štiridesetih letih.

Je vazektomija še vedno tabu?

»Pacienti k nam pridejo razmeroma dobro obveščeni, večina jih dodatnih informacij ne potrebuje, strahov in predsodkov nimajo. Se pa med ostalimi še pojavljajo t.i. strahovi pred kastracijo, ki pa po mojem niso pogosti. Ocenjujem, da gre večkrat za strah pred posegom samim, kot za kaj drugega.«

Predsodki in strah so po navadi pri moških najbolj povezani z morebitnimi »stranskimi učinki« ali posledicami. Mnogi se bojijo, da bi jim po posegu upadla spolna sla ali pa da imeli kakšne druge telesne posledice. »Spolna sla z leti seveda upada, tako med vazektomiranimi kot med drugimi starajočimi moškimi. Sama vazektomija na spolno slo ne vpliva, če jo moški sprejme brez strahov in predsodkov. Za nekatere, ki tega ne zmorejo vazektomija ni primerna.«

Edina večja težava, ki se lahko pripeti po vazektomiji je hematom (podplutba) mošnje, ki pa je redka (v manj kot 1% operiranih). »Če je večja, jo kirurško oskrbimo, manjše zahtevajo le nekoliko daljši počitek in protibolečinske tableta, dokler je potrebno.«

Preprost poseg

Vsak pacient po vazektomiji mora čez čas na kontrolni pregled semena. Če pregled pokaže, da semenčic v izlivu ni, kontrola ni potrebna, zanositev po taki kontroli je izjemno redka. Se je pa pred nekaj leti že zgodilo, da je partnerka moškega, ki je opravil vazektomijo in imel negativen test semena, znova zanosila. Par je bil v hudem šoku. Moški je celo podvomil v ženino zvestobo, a DNK test je potrdil, da je bil otrok njegov.

Sicer pa je vazektomija poseg v lokalni anesteziji, ki traja dvajset minut, po posegu pa pacient odide domov. Če poseg mine brez zapletov je okrevanje kratko, pacient je lahko zmerno aktiven takoj, odsvetujemo pa intenzivnejše gibanje še dva do tri dni.

Obstaja tudi pot nazaj, če si moški premisli?

»Po posegu je obratni poseg sicer možen, glede na način vazektomije, ki ga uporabljamo pa je zelo zahteven in ne vedno uspešen. Če ima pacient pomisleke, lahko njegovo seme pri nas za določen čas zamrznemo za morebitno kasnejšo uporabo, ali pa s punkcijo in biopsijo pridobimo semenčice, ki jih lahko uporabimo v postopkih umetne oploditve. Kandidati za tak poseg so pri nas izredno redki,« je še povedal Drobnič.

Poudaril je tudi, da gre pri sterilizacij žensk za poseg v splošni anesteziji, ki zahteva hospitalizacijo in ni brez možnih zapletov. Za uporabnika oz. uporabnico je zato vazektomija seveda znatno preprostejša in manj zamudna.

»Za sterilizacijo oz. vazektomijo so primerni pari, ki otrok ne želijo več in o tem nimajo pomislekov. Za tiste, ki še niso prepričani obstaja več vrst zanesljive zaščite, ki jo predpiše ginekolog. Če sta partnerja v prepričana, da otrok ne želita, je sterilizacija morda najboljša zaščita sploh.«

Preberite še: Pet vprašanj, ki bi jih morali postaviti ginekologu

Morda vas zanima tudi: Zakaj je mogoče zanositi navkljub jemanju kontracepcijskih tabletk