Ste včeraj vzele tabletko?

V hitrem ritmu življenja, v času, ko se spopadamo s preobremenjenostjo in številnimi pričakovanji ter pritiski, se dogaja, da v obilici dela pozabljamo na najbolj rutinska opravila. Če smo povrhu tega v obdobju življenjskih sprememb, je raztresenost še razumljivejša. Prav z njo se spoprijemajo številne milenijke. V milenijsko generacijo štejemo mlade med 21. do 29. letom. Ženske te generacije v svojih dvajsetih doživljajo korenite spremembe življenjskega sloga, pogoste menjave rutine in prenatrpane urnike. Mednarodna raziskava Milenijke in kontracepcija – zakaj pozabljamo? (Millennial and Contraception – Why do we forget?), ki jo je naročila družba Bayer, je pokazala, kako pogoste pomembne spremembe rutine zvišujejo raven stresa in prispevajo k pozabljivosti pri vsakodnevnih navadah in dejavnostih, med katere spada tudi jemanje kontracepcijskih tablet.

Zaradi stresa si nakopljemo še dodatnega

Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 4500 žensk iz devetih držav, so pokazali, da je skoraj 40 odstotkov vprašanih v zadnjem mesecu pozabilo vzeti kontracepcijsko tableto, niti ni malo tistih, ki nanjo pozabijo enkrat na teden. Velika večina teh, ki pozabljajo, razlog za to najde v stresnem življenju. Velik odstotek jih tudi navaja, da so v preteklem letu doživele vsaj dve pomembni spremembi v vsakdanjem življenju, kot so selitev, prepiri, zaposlitev.

»Pozabljanje jemanja tabletk je velika težava. Dolgoročno si želimo, da ženska ne bi več stala pred škatlico in ugotovila, da je včeraj pozabila vzeti tabletko. Vse to namreč povzroča dodaten stres, ki ga zdravniki ne želimo več. Glede na to, da tehnologija napreduje, zahteve po naši storilnosti so vse večje, mora napredovati tudi kakovost kontracepcije,« pravi Jasna Kuhelj Recer, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Ginekologinja pri svojih pacientkah in v družbi nasploh opaža, da se pojavlja presežek informacij, med katerimi težko ugotovimo, katera je koristna in katera zavajajoča ali za nas nepotrebna. Vsi ti podatki nam jemljejo pozornost in tudi čas. Hkrati opaža visoka pričakovanja po storilnosti, kar povzroča izgorelost.

Rešitev v dolgodelujoči kontracepciji

Če se prepoznate v opisu in se vam dogaja, da pozabljate na jemanje tabletk, bi bilo smiselno razmisliti o uporabi dolgodelujoče kontracepcije. Uporaba materničnih vložkov nam zagotavlja najvišjo zanesljivost zaščite proti zanositvi in nanjo je povsem nemogoče pozabiti. Maternični vložek je primeren tudi za ženske, ki še niso rodile, po odstranitvi pa – tako opažajo ginekologi – z zanositvijo nimajo težav. Hkrati pa so maternični vložki edina kontracepcija, ki je primerna za doječe mamice. Vložki so neopazni in nemoteči, tudi pri spolnih odnosih. Kot njihovo slabost pa ginekologinja navaja dostopnost, saj moramo najti usposobljenega ginekologa, ki ga bo upal in znal vstaviti. »Namestitev je tudi rahlo boleča, na kar mora biti pacientka pripravljena. A večina njih pove, da so poseg čutile, a ob pričakovani koristi je to najmanjša težava,« pravi dr. Jasna Kuhelj Recer in dodaja, da telo potrebuje od tri do šest mesecev, da se na vložek navadi. To obdobje lahko spremljajo zbadanje ali vmesne krvavitve, lahko pa poteka povsem brez težav.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so bili maternični vložki v Sloveniji najpogosteje uporabljena kontracepcija v 80. in začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je njihova uporaba zaradi vse večje uporabe hormonske kontracepcije začela upadati. V zadnjem desetletju je raba materničnih vložkov znova porasla.

»Smernice kažejo v prid zmanjševanju uporabe tabletk in uporabi dolgodelujoče kontracepcije, bo pa potrebnih še precej let, da se spremeni mišljenje uporabnic,« pravi ginekologinja.

Kontracepcija v prihodnosti

Trenutno je v razvoju zelena kontracepcija, ki jo lahko pričakujemo čez deset let. Gre za kontracepcijo, ki je usmerjena v varovanje okolja, ki manj bremeni naravo in pitno vodo. To pomeni, da deluje na osnovi čim manjšega odmerka hormonov, ki minimalno bremenijo žensko telo. Cilja na točno določene hormone, receptorje in encimske procese ter tako preprečuje zanositev. Na voljo bodo obročki, ki bodo delovali več mesecev, vsadki, podkožni čipi in geli. »Vse gre v smeri nanotehnologije,« pojasni specialistka ginekologije in dodaja, da znanstveniki raziskujejo še možnost, da bi hormonski kontracepciji dodali tudi zdravilo proti aidsu. »Tako bi bila ženska že ob uporabi kontracepcije zaščitena pred nevarno okužbo. Prav tako preizkušajo metodo, ki bi zmanjšala možnost obolenja za rakom na dojki.« Ginekologinja navaja še zanimivo inovacijo, ki jo razvija fundacija Bill & Melinda Gates. Zamislili so si podkožni vsadek, ki bi bil velik največ dva centimetra in bi deloval do 16 let, najbolj presenetljivo pa je, da bi imel možnost daljinskega upravljanja. Ko bi ženska želela zanositi, bi ga izklopila, po porodu pa znova vklopila.

Kako naj se spomnimo, česa ne smemo pozabiti

Prospektivni spomin skrbi za to, da se spomnimo stvari, ki se morajo zgoditi v prihodnosti. A nanje velikokrat pozabimo. Primer: vemo, da moramo po službi v trgovino po mleko, a na to potem pozabimo. Na vsakodnevno jemanje kontracepcijskih tabletk deluje prospektivni spomin. Gre za opravilo, na katerega nas nič ne spomni, kot nas trgovina na poti spomni, da smo nameravali kupiti mleko. Lahko pa si nastavimo alarm na telefonu ali pa si škatlico postavimo na vidno mesto, recimo ob zobno ščetko, ki jo vsak večer uporabimo. Na vprašanje, kako lahko izboljšamo svoj prospektivni spomin, odgovarja izr. prof. dr. Grega Repovš s filozofske fakultete: »Eden od načinov je vizualizacija. Da si opravilo prikličemo v misli in si predstavljamo, kako bomo po tem, ko si bomo umili zobe, vzeli še tabletko.«

Avtorica: Daša Mavrič
Foto: Shutterstock