Če ste povprečnega videza, imate na Tinderju malo možnosti za uspeh (in to je razlog)

Moški, ki se je poimenoval Worst-Online-Dater, kar prevedeno v slovenski jezik pomeni najslabši spletni zmenkar, je izvedel analizo na mobilni aplikaciji Tinder, namenjene zmenkarijam, in raziskal, kako velike možnosti za všečke (in posledično tudi srečanja v živo) imajo moški.

Njegove ugotovitve bodo marsikoga presenetile, tudi večne optimiste.

Lažni profil in pogovori z ženskami

Spretni matematik in očitno tudi ekonomist se je zadeve lotil precej analitično. Ker uradne statistike Tindarja ni dobil, je ustvaril lažni moški profil, seveda privlačnega moškega, nato pa se pogovoril z ženskami, ki so ga všečkale.

Čeprav tudi sam ugotavlja, da je takšno početje lahko moralno sporno, je ocenil, da je bilo mogoče raziskavo opraviti le na ta način.

Na koncu se je pogovoril s 27 ženskami, kar je relativno majhen vzorec za dajanje kakšnih širših sklepov, je pa vsekakor zanimivo branje.

Koliko všečkov delijo ženske

New York Times je pred časom poročal, da ženske v povprečju všečkajo 14 odstotkov Tinder moških, po njegovi analizi je ta odstotek še dve odstotni točki nižji.

Razliko lahko morebiti pojasnimo s tem, da so mu ženske le pihale na dušo ali ga želele impresionirati, ko jih je vprašal, koliko moškim pošljejo dober signal.

Kaj to sploh pomeni? Če bi bili všečki pošteno razdeljeni, bi jih vsi moški dobili 14 (ali 12) odstotkov. A svet in ekonomija ne delujeta tako.

Ugotovil je, da se 80 odstotkov moških iz spodnje polovice tabele, kjer so zgoraj najbolj, spodaj pa najmanj privlačni (privlačnost definirajo všečki!), bori za 22 odstotkov žensk iz spodnje polovice tabele, in 78 odstotkov žensk iz zgornje polovice tabele, torej tiste, ki prejmejo največ všečkov, se bori za 20 odstotkov moških iz zgornje polovice.

Njegova ugotovitev je tudi, da moški 6,2-krat večkrat všečkajo ženske, kot ženske moške. Razloge je verjetno iskati tudi v tem, da ženske tovrstne aplikacije uporabljajo redkeje.

Nepravičnost v Tinder ekonomiji

Lotil se je tudi izračuna koeficienta neenakosti, ki ju poznamo iz ekonomije: Lorenzova krivulja in koeficient Gini.

Za graf Lorenzove krivulje, če bi živeli v idealnem svetu, je značilna linearna krivulja, torej ravna črta. V resničnem svetu ni tako, saj bogastvo ni enakomerno razdeljeno.

Ko je računal ta koeficient za ekonomijo Tinder, je ugotovil, da je bogastvo (v primeru Tinderja so to všečki) med ljudmi še slabše porazdeljeno kot v ameriški ekonomiji!

Drugi koeficient, reče se mu Gini in se računa glede na prihodek, nam pove vrednost med 0 in 1. Če bi dobili rezultat 0, to pomeni, da gre za popolno enakost, medtem ko 1, da gre za idealno neenakost. Iz tega je jasno, da se vrednosti nenehno premikajo znotraj tega intervala.

Za Ameriko je v času, ko je delal analizo, znašal Gini koeficient 0,41, za Tinder ga je izračunal 0,58. Iz tega sledi, da je v Tinder ekonomiji pravičnosti še manj.

Omenjeni koeficient je primerjal še s 162 drugimi ekonomijami in ugotovil, da ima Tinder višji Gini koeficient kot kar 95,1 odstotka držav sveta, kar ni ravno spodbudna novica.

Kaj če ste povprečnega videza

Na koncu je sklenil, da imajo najprivlačnejši fantje na Tinderju precej dobre možnosti za zmenkarije, saj jih bo všečkalo 20 odstotkov žensk. A ta odstotek, nižje ko greš po tabeli privlačnosti, izredno rapidno pada.

Tako za povprečno privlačnega moškega velja, da ga bo všečkalo 0,87 odstotka žensk ali 1 na vsakih 115. Ker krivulja zelo hitro pada, pa to pomeni, da tudi nadpovprečno privlačni moški (a ne najbolj privlačni) dobijo relativno malo všečkov.

Na koncu sklene, da če niste ravno med top privlačnimi, imate na Tinderju, bolj malo možnosti. A optimist bo rekel, da je kozarec vedno na pol poln …

Preberite še: Nekdanji minister spregovoril o prevarah na Tinderju (tudi sam ga je nekoč uporabljal).

Morda vas zanima tudi: Resnična izkušnja: »Šla sem na 20 zmenkov v eni noči (in zgodilo se je to!)«.