Osebna izpoved Slovenke: Bil je princ na belem konju, rešitelj z eno napako … bil je poročen

"Bili smo srečna, povprečna slovenska družina. Mož, žena, dve hčerki. Imela sva uspešen zakon, vsaj mislila sem tako. Razumela sva se, se veliko pogovarjala, imela sva širok krog prijateljev, tudi v seksu ni prav nič šepalo. Lahko bi rekli, da je bilo naše življenje popolno,  dokler se moj svet ni začel podirati kot trdnjava iz lego kock," pripoved začenja 35 letna Petra, ki se po spletu naključji znašla v vrtincu varanja, sladke avanture in na koncu pristala na trdih tleh.

"Med enim od nakupov je kar butnilo iz njega: "Ljubico imam. Že pol leta." Najprej nisem dojela, kaj mi govori. Mislila sem, da se šali. Ko sem po prvem šoku spoznala, da žal misli resno, sem imela zanj samo pet besed: "Poberi se iz mojega življenja." Tudi jaz sem mislila smrtno resno in se nisem bila pripravljena pogajati za nobeno ceno.

V treh dneh je spakiral in se odselil. K ljubici.

Bila sem razočarana, razčlovečena, ponižana, obupana. Sploh nisem dojemala vseh čustev, ki so se v dneh, tednih, mesecih, ki so sledili, mešala v meni. Imela sem občutek, da me je zamenjal kot stare hlače z novimi oblačili. Iskala sem odgovore na vprašanje zakaj? Si očitala, ker sem mu slepo zaupala in ga neskončno ljubila. Se spraševala, kaj sem spregledala. A še danes ne vem, katero rdečo zastavico sem hote ali nehote ignorirala.

Vse dogodke, ki so sledili, sem stežka dojemala. Včasih sem imela občutek, da skozi svoje oči opazujem življenje nekoga tretjega. Kot bi gledala tragičen film.  V resnici nisem bila sposobna povsem zavestno spremljati dogajanja.

Ko sem bila res čisto na dnu, obdana s prijateljicami, družino, a osamljena, razočarana nad bivšim in nad sabo, ponižana ter seveda besna, jezna in polna gneva, je nekega dne zazvonil moj telefon.

Iz glasu na drugi strani je bilo čutiti zadrego, nemir in negotovost, a vseeno sem po prvih besedah spoznala, kdo kliče. Mitja. Moški, s katerim sem se sestajala preden sem spoznala kasnejšega soproga. Skupaj sva bila nekaj let, a so se najine poti razšle. Po težki življenjski preizkušnji je dojel, da sem bila in sem ljubezen njegovega življenja, poiskal je mojo številko, jo imel več kot mesec dni v predalu in zdelo se je, da je v pravem trenutku zbral pogum ter me poklical. Kajti če bi to storil takoj, ko se je dokopal do nje, se zagotovo ne bi hotela sestati z njim. Kako le, saj sem bila srečno poročena.

Tedaj pa se mi je zdel kot rešilna bilka. Kot človek, ki mi bo pomagal, da se znova postavim na noge. Rešitelj. Princ na belem konju. Vitez v sijočem oklepu. Karkoli v tem smislu z eno napako: poročen …

Moralna dilema ob vsakem srečanju z njim je bila v meni velika, a ne tako zelo, da bi mi preprečila najprej kavic, nato izletov in na koncu vročih noči z njim.

Z ženo nista imela otrok, on si je želel družine in seveda mi je vsakič znova povedal, da je ne ljubi, da je njun zakon le še na papirju, da sem zanj ena in edina. Res je znal pihati na dušo in mi povedati prav tisto, kar sem tedaj hotela slišati: da sem lepa, da sem poželjiva, da si zaslužim ljubezen. Poklical me je po trikrat na dan in mi zvečer poslal poljubček za lahko noč. V postelji je bil drugačen, a čudovit.

Tako sem iz soproge ter nato ločenke, postala ljubica.

Prijateljice so me opozarjale na pasti, ki jih seveda nisem hotela videti: razmerje za tolažbo? Poročen moški? Prej si bila prevarana, sedaj si ljubica?

Na nič se nisem ozirala, samo verjela sem mu, da bo končal zakon, da mi bo pomagal skozi težke trenutke in da bova nekoč zaživela skupaj. Z mojima puncama, ki jih je po čudnem spletu naključji tudi spoznal in takoj vzljubil. Verjamem da je tedaj, ko je bil z mano, vse to mislil resno, a bil je preveč omahljiv, po domače bi rekli brez jajc, da bi stopil korak ali dva dlje od obljub.

Ženi je sicer povedal, da jo vara, a poguma, da bi njuno zgodbo zaključil ni zbral. Ker ona je bolna, ker se zanaša nanj, ker se boji, da bi se poškodovala … na milijone opravičil in izgovorov, ki sem jih vse težje sprejemala. Čeprav je v isti sapi še vedno zatrjeval, da ljubi le mene in da je z njo zgolj zaradi občutka dolžnosti sem si vse bolj priznavala, da to ni to. Da nimava prihodnosti in najbolj kruto spoznanje:

da je v resnici še slabši, kot moj bivši, ki se je sicer odločil tako kot se je, a je sprejel odločitev. Mitja pa je v nedogled za nos vlekel mene, soprogo in v končni fazi tudi sebe.

Dokler nisem zadnje besede rekla jaz.

Zvečer sva se dobila na pijači, se pogovarjala, imela fino in šla vsak na svoj dom. Naslednji dan me je poklical in mi povedal tisto, česar si mi ni upal povedati v obraz: Žena ga je presenetila z rezervacijo dopusta. Za dva. Zanjo in zanj. In ni je mogel zavrniti.

Tema. Molk. Srce je podivjalo, cmok v grlu je bil vse večji in s težavo sem mu zaželela lepe počitnice. Večkrat me je klical, prišel k meni v službo ter v solzah obupoval nad svojo situacijo. Ali omahljivostjo. Vendar nisem popustila. Kako zaupati človeku, ki ne stoji za svojimi besedami? Kako verjeti nekomu, ki z dejanji briše vse, kar pove in obljubi. Kako se zanašati na nekoga brez hrbtenice?

Znova sem se znašla na tleh, a znova se bom pobrala. Čeprav se včasih sprašujem, koliko udarcev lahko še prenesem. Ne smilim se sama sebi, vem, da so sedanji občutki v prvi vrsti posledica mojih napačnih odločitev, a stvari v preteklosti ne morem spreminjati.

Lahko pa poskrbim za boljšo prihodnost: tako kot prej bom uteho poiskala v delu, v prijateljicah, v otrocih. Le da tokrat brez lažne podobe v svetlečem oklepu, pod katerim se skriva kot plastelin mehka gmota, oblikovana v groteskno skulpturo laži in praznih obljub."

Avtorica: M. FL. imena so spremenjena
Foto: Gettyimages

Morda vas zanima še: S pogledom na sliko odkrijte, kakšni v resnici ste

Priporočamo tudi: Jasen dokaz: Če počne to, z njim le izgubljate čas in pa Horoskop: Najslabši prvi zmenek glede na njegovo znamenje