V ženskem svetu ali kako si gremo lahko ženske blazno na živce

Saj veš, kako super znamo biti ženske. Imamo toliko vrlin, ki so pogojene s spolom, da bi se ta kolumna preveč razvlekla, če bi hotela vse ubesediti. Imamo pa žal tudi nekaj tipičnih lastnosti, ki parajo živce ne le moškim, ampak včasih tudi drugim ženskam, ki smo bojda iz istega vica, ampak vseeno ne razumemo svojih sotrpink …

Zelena zavist

Zgodba je zelo kratka in linearna, gre pa nekako takole – okoli tebe je vedno nekaj ljudi, ki si jim ljubši, kadar si (v očeh družbe) malo manj uspešen. Ali še bolje, če si malce obupan, ker se ti uspeh nekako vsakič izmuzne, čeprav ga že skoraj držiš v rokah. In ugani, ti ljudje so – če si ti ženska – brez izjeme ženskega spola. Ja, govorim o babji fovšiji! Zelo težko jo prenašam. Vedno znova sem slabe volje, ko ugotovim, da si ženske med sabo zavidajo, še bolj pa me žalosti, kadar vidim, da meni nekdo tako zavida, da se zato do mene spremeni. Še huje mi je, če je to oseba, ki mi je po svoje vsaj malo blizu in mi je v manj rožnatih časih baje zelo privoščila uspeh. Ko je ta prišel, pa je počasi obrnila ploščo in postala … iščem lepo besedo, če jo najdem, se vrnem in dopolnim! Ženska zavist pa gori seveda na več področjih. Zavidati je treba tudi postavo in druge zunanje atribute … pa bolj pridne otroke ali pa otroke sploh, novo obleko ali dejstvo, kako dobro ti ta stoji (čeprav se tebi niti ne zdi tako). Ja, vse to spada med manj všečne babje lastnosti. Ker lepo prosim, si že kdaj slišala tipa, da bi zavidal drugemu tipu dejstvo, kako dobro mu stojijo kavbojke? Ali pa to, da si je spet kupil nove čevlje? Ko gre za poslovne uspehe, že mogoče, medtem ko tega, kako hudo je videti nekdo v srajci, zato ga boš iz ljubosumja ignoriral, moška glava ni sposobna sproducirati. Ženska pa, kajne?

Žensko rivalstvo in hinavstvo

Gotovo obstaja tudi med moškimi, ampak tam mi je situacija manj znana. Žal sem jo toliko bolj izkusila v ženskih krogih. Nekje delaš in se brigaš samo zase in svoje delo. Niti ne stremiš po višjih ciljih, zato ne moreš biti nikomur trn v peti. Tako misliš, a se žal motiš. V tvoje delovno okolje pride prijazna miška, ki ima tako nedolžne oči in se vedno vsem tako lepo smehlja, da – naivnica – seveda ne pomisliš na hinavščino. Prijazno bitje pa v trenutku, ko se tebi pokaže možnost minimalnega napredka, upre vse sile v to, da … no ja, da spoznaš resnični obraz prijaznosti. Še danes sem ji hvaležna za določena spoznanja, prav zares!

Potem zadihaš in greš v nove zgodbe z novimi ljudmi. Ko ravno pozabiš na vse kolobocije od prej in si ustvariš nove vezi in poti, se ustališ in se ti zazdi, da počasi le greš svojim željam naproti … se zaveš, da mogoče pa si vendarle nekaj, čemur se reče 'uspešen'. To sklepaš po tem, ker te kot muhe obletavajo ženske, ki te prej niso hotele poznati. Naenkrat bi bile tvoje prijateljice, na vse pretege te hvalijo in sploh so zelo seznanjene s tvojim super delom, ki ga redno spremljajo. Tudi na facebooku in instagramu so naenkrat zelo dejavne, ko gre za všečkanje tvojih objav … To so pač ženski fenomeni, na katere ne moremo biti ponosne.

Zlobni ženski skener

Še ena stvar, ki zna biti moteča, so zavistni ženski pogledi, ki te napol zaničljivo premerijo, ko vstopiš v prostor, in kar vidiš tisti 'PIH' izraz na obrazu, ki se ga kritičarka niti ne potrudi pretirano skriti. Poznaš? Se dogaja kar naprej, pa ne samo meni, ravno zadnjič mi je kolegica razlagala, da jo v službi sodelavka vsakič preskenira z nekim čudnim pogledom, ob katerem se potem začneš spraševati: ali imam kakšen madež, odpeto bluzo, strgan šiv sredi riti ipd. Po pravici povem, da tudi jaz si rada ogledam žensko, ki se mi zdi dobro oblečena (v resnici veliko raje kot moškega). Če je le mogoče in če najin odnos to dopušča, ji to tudi povem, jo pohvalim. Tako preprosto je to! V nasprotnem primeru pa čudnih pogledov ne razumem. Opažam, da se žensko nezadovoljstvo s sabo kritično odraža v tem, da nezadovoljnica svoj gnev zliva po drugih ženskah. Meni se za kaj takega zdi škoda časa, je predragocen in prehitro mineva, da bi ga preživljala v slabi energiji. Če se le da, od takih žensk bežim.

'Alergičarke' na kopiranje

Še ena zanimiva lastnost, ki jo opažam pri ženskah, je alergija na morebitno kopiranje. Drži, da je vsak rad nekaj posebnega, sploh ženske pa smo rade malce drugačne od vseh drugih. Ampak če se to sprevrže v nekritično obsesijo, ko se ženski zdi, da je vse, kar počne neka druga ženska, kopiranje nje, pri čemer pa sama svoje enako početje sploh ne zaznava kot kopiranje … To so smešne stvari in lahko rečeš temu sladke, nepomembne skrbi, ampak včasih lahko to tako prežame ženske odnose, da z določeno osebo ti preprosto niso več mogoči. Mene pa ne moti, če prijateljica kupi iste čevlje, kot jih imam jaz, pa oblačila, parfum, če sem ji s svojim delom navdih itd. Celo zadovoljna sem, da sem ji navdih, drugič pa: nobeno t. i. kopiranje ne ogroža niti mojega stila niti moje unikatnosti. Lahko se dve osebi oblečeva popolnoma enako in uporabiva enak parfum, še vedno bova različni, izžarevava različno energijo – sva preprosto dve različni ženski. Mene nikakor ni strah, da bi bila katera druga moja kopija, ker to preprosto ni mogoče. Sem pa res samozavestna, kajne?

Za konec polagam na srce vsem, ki čutijo, da jih velikokrat gloda nezdrava zavist, naj se vprašajo, kaj je tisti resnični primanjkljaj, zaradi katerega se toliko ukvarjajo z drugimi ljudmi. V resnici gre vedno za nas in bistvo smo vedno mi sami. Če te toliko motijo drugi in vidiš same napake pri njih, je zelo verjetno, da si zanemaril sebe in te čaka nekaj dela na tvojem domačem naslovu. In še to … če opažaš, da te tvoje vrednote, prepričanja in tisto, za čemer stojiš, stiska v okvirje, ki te utesnjujejo, če ti okolica kar naprej sporoča, da si postal tog, zategnjen … in se tega zavedaš tudi sam, celo moti te … potem je dobro, da prevetriš svoja prepričanja! Včasih te to, da svobodno zadihaš v novih pogledih nase in na druge prinese novo svežino tudi v tvoje odnose.

Kolumno je napisala Katarina Mihelič Bajt.

Foto: Shutterstock, Dejan Javornik