Test brez testa: Celo kozmetična industrija je pokleknila pred celulitom

Tole bi morala biti ocena enega od preparatov proti celulitu znanega proizvajalca. Nameravala sem narediti enomesečni preizkus, saj veste – na eni strani sredstvo, na drugi strani navadna masaža z oljem. A sem namero opustila.

Kaj me je pravzaprav gnalo, da sem ob koncu poletja, ko dele telesa, ki jih je kozmetična industrija rada označevala za 'problematične' lahko počasi že uspešno skrijemo pod oblačila, želela raziskovati prav celulit? Ste opazili, da sem prejšnji stavek zapisala v pretekliku? Stvar je v tem, da sem vse poletje v poplavi elektronske pošte o lepotnih novostih, ki mi jo pošiljajo različne kozmetične znamke, zaman čakala izdelek na temo celulita. Ko sem malce pobrskala po spominu, se mi je zazdelo, da mi najnovejši načini boja s tem 'strahom in trepetom vseh žensk' tudi lani niso ravno mašili spletnega nabiralnika. Mar to pomeni, da je sredstvom proti celulitu odklenkalo? Seveda bi si pomanjkanje novosti na temo celulita lahko razlagala z vedno večjo cenovno dostopnostjo in hkrati učinkovitostjo neinvazivnih lepotnih posegov, ki jih ponujajo različni kozmetični saloni in klinike, vendar pa kot dokaj optimistično bitje, temu enostavno nočem povsem verjeti. Precej bolj mi diši razlaga, da nas je, ženske, navsezadnje le srečal razum.

Ko sem, čez kaki dve leti navsezadnje izvedela, kaj celulit pravzaprav je, sem hkrati že ugotovila tudi to, da ga imam in da bi se ga morala globoko sramovati.

Za celulit sem prvič slišala v četrtem ali petem razredu v osnovni šoli, ko sem po naključju slišala dve očitno od mene bolj poučeni sošolki, kako se med seboj pogovarjata o 'tej grozni pomarančni koži'. Ko sem, čez kaki dve leti navsezadnje izvedela, kaj celulit pravzaprav je, sem hkrati že ugotovila tudi to, da ga imam in da bi se ga morala globoko sramovati. Zares, ko se spomnim na punce, danes bi rekla, da smo bile takrat pravzaprav še deklice, s katerimi sem se družila v mladosti, se spomnim dolgih razvlečenih puloverjev in širokih hlač, s katerimi smo se trudile prikriti zadnjice, ki so bile, tako se nam je zdelo, daleč od idealov iz priljubljenih ženskih revij. V slednjih smo lahko prebirale, da je celulit naš najhujši sovražnik, s katerim se moramo vse življenje boriti in da imajo valovito kožo na zadnji plati le popolne lenobe, ki se jim ne ljubi narediti ničesar zase. Ko nas je kozmetična industrija, bi rekla, da nekje v devetdesetih, zasula z vsemi mogočimi mažami, ki so obljubljale, da bodo to srhljivo lepotno nadlogo izbrisale z naših zadnjic, smo medlele od hvaležnosti.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

“I’ve been called every name in the book. I’ve been shamed because of my body shape. I’ve been paid unequally because of my sex. I’ve been penalized a game in the final of a Major because I expressed my opinion or grunted too loudly...And these are only the things that are seen by the public. In short, it’s never been easy. But then I think of the next girl who is going to come along who looks like me, and I hope, ‘Maybe, just maybe, my voice will help her.’” @SerenaWilliams goes unretouched on our August 2019 issue and gets candid in a personal essay on BAZAAR.com. Link in bio Photography by @alexilubomirski Styling by @menamorado Hair by @vernonfrancois Makeup by @tyronmachhausen @maybelline #SerenaWilliams wears @ralphlauren, @bulgariofficial and @louboutinworld

A post shared by Harper's BAZAAR (@harpersbazaarus) on Jul 9, 2019 at 6:52am PDT

Vem, da se številne ženske, še posebej tiste okoli mojega letnika, ne boste strinjale z mano, ampak zame je mlada debeluška v mini krilu in oprijeti majici, čudovit prizor. Je znak, da se je mlajša generacija (no, vsaj njen del) znebila neumnih kompleksov, s katerimi so si prale glave punce prejšnjih generacij. V paradi plastičnih, retuširanih teles s simpatijo pogledam fotografije, ki jih na svojem instagram profilu objavlja manekenka Ashley Graham. Navdušena sem, da je posnetek celulita, ki ga je pokazala oblečena v kopalke, požel toliko všečkov in pohval. In če ste še vedno prepričani, da je celulit nenaraven in posledica nezdravega življenja si dobro oglejte julijsko naslovnico revije Harper's Bazaar. Si upate trditi, da se teniška prvakinja Serena Williams nezdravo prehranjuje ali, bog pomagaj, celo premalo giblje?

Navdušena sem, da je posnetek celulita, ki ga je pokazala oblečena v kopalke, požel toliko všečkov in pohval.

Celulit je nekaj popolnoma naravnega, ima ga vsaka ženska, koliko ga ima pa je v veliki meri odvisno od genetike. In ko je evolucija odločila, da ga ženske imajo, je bila prepričana, da nam dela hudo uslugo: prvotna vloga celulita je namreč hraniti zaloge maščobe, iz katerih bo naše telo lahko črpalo, če bomo v času nosečnosti nemara ostale brez hrane. Ubogi revici se še sanjalo ni, da se bo ta koristen telesni dodatek v nekem tisočletju postal groza in strah vsake ženske, ki si želi, da bi jo drugi imeli za lepo. Kako nam je uspelo, da je lastnost, ki je znak ženstvenosti in materinstva, obveljala za nekaj najgršega na svetu?

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

I workout. I do my best to eat well. I love the skin I'm in. And I'm not ashamed of a few lumps, bumps or cellulite.. and you shouldn't be either. #beautybeyondsize #lovetheskinyourein

A post shared by A S H L E Y G R A H A M (@ashleygraham) on Jan 25, 2017 at 6:41pm PST

Prvotna vloga celulita je namreč hraniti zaloge maščobe, iz katerih bo naše telo lahko črpalo, če bomo v času nosečnosti nemara ostale brez hrane.

Recimo, da bi se v tem trenutku nekdo, na primer kak vpliven modni guru, domislil, da je mezinec na stopalu neznansko grda stvar. Njegova modna hiša bi pričela proizvajati posebne palčnike, s pomočjo katerih bi mezinec, v primeru, da nosite odprte čevlje, lahko skrili pod tkanino. Kozmetična industrija bi odkrila kreme ali celo ličila, s katerimi bi lahko grdi mezinec vsaj malo zakamuflirali. Lepotni kirurgi bi hitro ugotovili, da nam lahko pri odpravljanju te grde nadloge, priskočijo na pomoč – mezinca na nogi vendar ne potrebujemo, zakaj si ga torej ne bi odstranili? Morda vam gre v tem trenutku, ko to berete, na smeh. A prepričana sem, da bi mnoge med nami, če bi nas z mnenjem, da je imeti mezinec na nogi grdo obstreljevali dovolj dolgo, razmišljale o tem, da bi si ga dale odstraniti.

Kozmetična industrija vam laže. Ne o tem, da kreme proti celulitu ne delujejo, čeprav je to, po lanski temeljiti raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije znano dejstvo (raziskavo najdete tukaj). Laže vam, da niste dovolj lepe, takšne, kakor ste. Lažejo vam, da so telesne lastnosti, ki vam jih je podarila narava, slabe in grde in da boste srečne šele, ko jih boste odpravile. Zato je dejstvo, da izdelki proti celulitu izginjajo s programov lepotnih znamk naša mala zmaga.

Če bi se lahko vrnila nazaj v preteklost, med tista dekleta, ki so zaskrbljena vlekla puloverje čez zadnjico in zakrivale v resnici povsem običajne obline, bi jih postrojila v vrsto in vsaki posebej rekla: Veš, draga moja, v naslednjih desetih letih boš srečala fanta, ki se mu bo tvoja zadnjica, pa naj je celulitasta, mozoljasta ali koščena, zdela najlepša na svetu. Najlepša zato, ker je prilepljena na tvoj nasmeh, tvoj pogled, tvojo osebnost. In namesto, da brskaš za nasveti o tem, kako odpraviti celulit, rajši na široko odpri oči in pazi, da ga ne boš zgrešila. Ker to je fant, ki ga ne smeš zamuditi.

Laže vam, da niste dovolj lepe, takšne, kakor ste.

Za konec naj vendarle povem, da sem z leti le našla recept, kako lahko vidnost celulita, če in kadar hočem, zmanjšam na minimum. Dovolj je, vsaj zame, s krožnika umakniti izdelke iz bele moke in ves sladkor ter tu in tam skočiti na kakšen hrib. A velika razlika je, če človek to počne za zdravje in dobro počutje in ne  zato, ker bi se želel ukloniti vsiljenim lepotnim idealom. V tem je prav posebna svoboda.

Preberite še: Ajdin test na videz neugledne kreme, ki pa ima čudežen učinek

Morda vas zanima tudi: 5 knjig za vse, ki pogrešate magični svet Harryja Potterja