Lepotni odmerek: Nateg v imenu lepote

Če česa ne maram, potem je ena od stvari zagotovo nategovanje ljudi pod pretvezo, da je vse okej. Vem, kaj boš rekla – kaj se vendar jezim, saj se to vendar dogaja kar naprej in na vsakem koraku. Vem, ampak vseeno me je ujezilo. In ker imam ta privilegij, da lahko javno napišem svoje mnenje, ga nameravam izkoristiti.

Moje življenje zadnje čase teče v precej norem tempu, zavor pa nikakor ni od nikoder. Že ko mislim, da se stvari končno umirjajo in da si bom lahko vzela malo časa zase, ugotovim, da sem se zmotila. Tako časa za neko posebno razvajanje sebe nisem imela že dolgo. No, da ne bom mučenica, nisem si ga vzela, čisto priznam. Ne mislim časa za čvek s prijateljicami, ampak za razvajanje (kamor frizerja ne bom štela, ker to je pa itak nujno!). Govorim čisto konkretno o negi v kozmetičnem salonu, za masažo izkoristim domačo ponudbo. Si predstavljaš, ena ura na tistem ležalniku, ko ti ni treba nič in te nosijo po rokah, paše, pa tudi če nege ne potrebuješ ali če si sama narediš bolj učinkovito (no, recimo). In točno tako sem razmišljala tudi jaz, ko sem pred dnevi prejela klic. 

Na drugi strani je prijazen ženski glas zatrjeval, da sem bila izbrana za nego obraza. Jasno, brezplačno. Najprej sem že mislila, da mi kot lepotni novinarki ponuja neke vrste podkupnino v zameno za reklamo, ampak ne, ni bilo tako. Priporočila da me je moja soseda (z imenom in priimkom) in tako se nadaljuje akcija brezplačnega razvajanja brez obveznosti. Seveda bi mi ob besedni zvezi 'brez obveznosti' morali zazvoniti alarmi, ampak ne, ker je bilo za mano ravno nekaj delovnih noči, izbruha mozoljev na bradi pa mi še od morja ni uspelo sanirati, kar je že precej časa, je vse v meni kričalo: JAAA! RABIM!!! Seveda pridem, kako ne? Hitro sva se vse zmenili, tudi ko mi je prijazna gospa ponujala enega od možnih terminov že naslednji dan, mi ni kliknilo, da nekaj ni v redu. Ne, pred očmi sem imela tisti njen ležalnik, v ozadju sem slišala meditativno glasbo in misel na eno uro maziljenja se mi je res zdela orgazmična. Koza! In kako sem čakala tisti ponedeljek! Ves vikend sem se kot majhen otrok veselila ponedeljka popoldne in si ponavljala: Rabim, rabim, rabim!!!

In potem te zbudi vonj po sveži kavi

V nedeljo zvečer pa me pokliče soseda, ki je bila tako prijazna, da me je predlagala za nego. Za klic sem ji še kako hvaležna, povedati mi je namreč želela, kako vsa ta nega poteka. Začetek je še bil obetaven, potem pa se je moje navdušenje začelo počasi topiti. Stvar je opisala približno tako: gre za nego z izredno drago (izraelsko?) kozmetiko. V salonu ti očistijo obraz in z ne vem kakšnimi tehnikami na polovico obraza nanesejo vse te čudežne pomade, ki vsebujejo kaviar (okej, ne padam v nezavest, ker nikakor niso odkrili tople vode) in še ne vem kaj vse. Ko se pogledaš v ogledalo, je baje lifting učinek zelo dobro viden, zato tudi naredijo nego samo na polovici obraza. Na drugi polovici si s pomočjo kozmetičarke narediš nego s temi istimi izdelki sam. Do sem vse okej, boš rekla. Potem pa se začne nadležno siljenje v stranko, ki mora na vsak način najti v svojem telefonu 10 ali 15 (nisem si zapomnila, številke niso moje področje) žensk, ki bi bile za takšno super duper nego – zastonj, kot ti. Torej 15 žensk, ki jih želiš osrečiti. Že to je meni grozno zoprno in odbijajoče in predstavljam si, da bi kar vstala in šla, ampak to še ni konec. Potem pride čas za številke. Resda je bila tvoja nega zastonj, ampak prijazna kozmetičarka si zada, da te bo še malo podučila o bilancah (zoprno lezenje v hlačke z vprašanji tipa: kakšen cenovni razred kozmetike uporabljaš, koliko na mesec zapraviš za kozmetiko ipd.). Hej, kaj te briga, tega me še mož ne vpraša! Seveda vsa ta vprašanja z namenom, da ponoviš matematiko s konca osnovne šole: seštevek vseh teh pomad, s katerimi te je obdelala in nategnila (tako in drugače), je rahlo vrtoglav. Ampak vse tisto bojda nadomesti tvojih ne vem koliko drugih kremic in vsega, kar uporabljaš. Se pravi tistega stroška ni več. In – kako priročno – čisto slučajno ti za tisti kup krem, ki stanejo okoli 800 evrov (ne me loviti za besedo, številke mi res ne grejo, ampak okoli tega zneska se je vrtelo, se mi zdi), ponujajo možnost obročnega odplačevanja. In da ne boš v zadregi, če imaš Diners kartico, se da urediti tudi tako.

Za bruhat! Ko sem poslušala to sosedino razlago, sem poleg njenega glasu slišala še svojega nekje daleč zadaj, kako mi govori: Nič ne bo s tistim ležalnikom in meditativno glasbo, draga moja. Si pa res naivna!

Ja, sem pa res naivna! Ampak zares preziram vse vrste posiljevanja k razno raznim nakupom. Sovražim kvazi zastonj stvari, ki v resnici skrivajo za tem nič hudega slutečim 'zastonj' manipulacijo in premišljen namen, da od tebe dobijo denar. Dragi vsi tisti, ki to počnete: razumem, da ste trgovci in da poskušate po svoje preživeti. Ne zamerim vam tega, da prodajate, nagnusno mi je, kako to počnete. Če že prodajaš, potem imej jajca in povej že takoj, da prodajaš, da pa nakup ni obvezen (tudi v opisanem primeru seveda nakup ni obvezen in s tiste magične mize te po eni uri vržejo, če kaj kupiš ali pa če te pač ne uspejo nasmoliti). To se mi zdi poštena strategija, pa tudi če potem prodajaš sirove luknje, zapakirane v mikavno embalažo, po božjastni ceni. Vsak se pač sam odloči, kam bo vložil svoj denar. Sveta jeza pa me je prijela ob misli na koga bolj naivnega, ki bi v veri, da je naredil potezo svojega življenja, še eno leto obročno odplačeval pregrešno drage kreme z ne vem čim. Da ne bo pomote, znamke ne poznam in ne zanikam, da morda ni dobra (čeprav po drugi strani predobro vem, da res dobrih produktov ni treba prodajati na tako nategujoč in odbijajoč način!). Obstaja veliko drage kozmetike, tudi bistveno dražje od omenjene, ki ima prav tako svoj sicer ozek domet odjemalcev. S tem ni nič narobe, vsak se sam odloča, kako in kaj. Obrača pa se mi ob zgodbah, kakršna je bila v javnosti pred časom, ko so se prodajali neki šamponi in so starejše gospe v vrednosti nekaj svojih pokojnin sklepale kredite z nategovalcem … Tukaj se šala zame konča. Tudi zato sem se odločila deliti svojo (ne)izkušnjo s tabo. Seveda sem termin naslednji dan odpovedala. Prijaznosti nisem več zaznala, gospa je bila osorna, ko sem ji povedala, da mi je njihov prikriti način prodaje popolnoma nesprejemljiv.

Nauk zgodbe

Sama sebi sem obljubila, da si moram čim prej vzeti čas za nego, da ne bom v želji po njej nasedala takih cenenim vabilom. Pravzaprav sem se zasmilila tudi možu, ki je vse skupaj povzel zdravorazumsko, kot se pač spodobi za moške: Za božjo voljo, pa saj ti jaz plačam, če tako rabiš, ne nasedaj tem čarovnicam!

Lepotni odmerek je napisal Katarina Mihelič Bajt