Mali junaki: Knjige, ki prinašajo milijone

Če povprašate mamice majhnih otrok, zagotovo ni takšne, ki še ni slišala za Male junake. Ljubke personalizirane knjige, v katerih postane otrok glavni junak, niso obnorele le slovenskih staršev in otrok, temveč so pravi hit tudi zunaj naših meja. Od leta 2017, ko jim je uspel velik preboj na nemški trg, je podjetje zraslo tako zelo, da so imeli lani več kot 27 milijonov prihodkov. Slovenski trg, čeprav na njem ves čas beležijo rast, predstavlja le še dober odstotek celotne prodaje.

Kako jim je uspelo in kakšen je njihov recept za uspeh, sta nam v pogovoru zaupala soustanovitelja mladega podjetja Hooray Studios (Mali junaki), generalni direktor Rado Daradan ter kreativni in marketinški direktor Mic Melanšek. 

Številne ideje in skeptični avtorji

Njihovi začetki segajo v leto 2013, ko sta se spoznala in odločila uresničiti eno izmed svojih številnih poslovnih idej. »Skupaj sva delala v neki korporaciji in se spoprijateljila. Ob skupnih dejavnostih so se začele pojavljati ideje, in ta je bila samo ena izmed številnih. Vse preostale so takoj odpadle, ta pa se je obdržala. Začutila sva jo predvsem zato, ker sva imela nečakinje in sva razmišljala, kaj bi jim podarila,« je prve začetke opisal Rado Daradan. »Imela sva osnovno idejo in vedela sva, da nočeva klasične otroške knjige. Niti približno si nisva delala utvar, da lahko to narediva sama. Vedela sva, da obstajajo ljudje, ki to obvladajo,« je dodal Melanšek.

Začela sta iskati ilustratorje in avtorje zgodb, a sta imela na začetku nekaj težav. »Ker gre za drugačen pristop in večji obseg dela kot pri klasični otroški slikanici, so bili vsi na začetku skeptični. Ni jim bilo jasno, zakaj morajo pisati samo v imenovalniku, zakaj morajo risati več različic. Bile so tehnične omejitve, ki so jim bile tuje,« je pojasnil in dodal, da če je bilo takrat to težko pojasniti, je zdaj to mnogo lažje, saj se vidi produkt.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Mali junaki - Knjige - Darila (@malijunaki) on Feb 17, 2020 at 12:09pm PST

Od poloma do preboja

Še leta 2017 je Male junake ustvarjalo približno deset posameznikov, danes ta številka presega 140. Ob povečanem obsegu dela jih na Dunajski 5, kjer so si uredili nove poslovne prostore, dela še več. »Vloga podjetja se je od začetka do danes močno spremenila. Najprej sva dajala več svobode pisateljem, ker so oni vedeli več od naju. Zdaj pa je avtor knjig podjetje, ki zraven za pomoč prikliče mojstra besed in ilustratorja. Dinamika se je spremenila. Več knjig zdaj nastaja pod to streho,« pove Daradan.

Da je slovenski trg za njun produkt, če želita od njega živeti in preživeti še koga, premajhen, sta dojela kmalu.

Približno pol leta po tem, ko jima je uspelo na slovenskem trgu, sta se odločila, da poskusita še na hrvaškem in avstrijskem, a jima ni uspelo. »Najina filozofija, da če nekaj kupujejo Slovenci, bodo tudi Hrvati in Avstrijci, se je izkazala za napačno. Pogorela sva na celi črti,« je priznal Melanšek. »Tujina je bila izjemno privlačna in vsi vedno govorijo, da moraš ven, če želiš, da ti uspe. A midva tega nisva znala narediti prav. Najine sanje so se hitro razblinile in razočaranje je bilo veliko.«

Usodni 6. avgust in oglas v Nemčiji

Po neuspehu nista točno vedela, kaj in kako naprej. Osredotočila sta se na Slovenijo, po dobrem letu pa sta tujini dala novo priložnost. »Rekla sva, greva na trg, ki je res velik, ki je res izziv. Če tam ne bo šlo, potem res ne bo šlo. In je šlo. Vse sva naredila bolje, lepše in bolj prav kot takrat, ko sva šla v Avstrijo. In ko so enkrat začeli kupovati Nemci, so kupovali tudi Avstrijci,« še pove Melanšek, Daradan pa doda, da je bila Slovenija odlična za učenje, a da takrat, ko sta bila prisotna zgolj na tem trgu, nista imela za plače, kar je bil poleg želje, kreative in avanturizma tudi eden izmed glavnih razlogov za odhod v tujino. »Zavedala sva se, da če bova pokrivala zgolj Slovenijo, ne bo dolgoročnega uspeha. Prav zaradi tega je bil ključen preboj na nemški trg, ki se je zgodil 6. avgusta 2017, ko so se začele stvari eksponentno premikati.«

Odkrili smo formulo, ki jo še danes uporabljamo.

Z nasmehom se tega datuma dobro spomni tudi Melanšek, ki je takrat potoval po Indoneziji. »Kazalo je, da se bo v Nemčiji prijel samo en oglas, in takrat smo nenormalno povišali sredstva za to kampanjo in zadeva je dobesedno čez noč šla iz prodaje desetih enot na tristo enot. Začel se je kazati trend navzgor. Odkrili smo formulo, ki jo še danes uporabljamo.«

Ne verjameta v posojila

Da njuno podjetje stoji na trdnih temeljih, sta zagotovo kriva tudi njuna filozofija in pogled na podjetništvo, ki se bistveno razlikuje od večine start up podjetij. Pravita, da ne verjameta v kredite, nadvse preudarna, odgovorna in previdna sta tudi pri investicijah. »Najini možgani težko funkcionirajo, ko sva zadolžena. Ko smo delali malo minusa ali pozitivno nulo, sva se zaradi strahu do zadolženosti trudila, da sva ves čas obračala en in isti denar. Nisva imela te start up logike, da imava vrečo denarja, iz katere bova investirala v neki produkt ali oglaševanje in bova videla, kaj bo,« pove Daradan in doda, da sta do zdaj imela zgolj enega investitorja, ki je v podjetje vložil 250 tisočakov. A tudi do tega denarja se obnašata odgovorno, saj se ga še sploh nista dotaknila. »Do te investicije nikoli nisva imela odnosa v smislu 'ah, saj ni hudega, bomo porabili, saj ni naše.'« Imeli smo jo za pogum in je ob strani.«

Ključ do uspeha: pogum in previdnost

Z uspehom in trdim delom sta prišla tudi do številnih novih spoznanj. »Glavno je bilo, da nisem bil sam, da sva bila dva. Če sta dva, si lahko bolj pogumen in previden. To se mi zdi res zelo pomembno. Ves čas sva hotela biti pustolovska in sva hotela narediti stvari še bolje, a sva vsakič tudi premislila in se vprašala, kaj je najhuje, kar se nama lahko zgodi. Zavedala sva se tako uspeha kot tudi, kaj se lahko zgodi, če ne uspe,« pove Daradan.

Melanšek pa doda, da nikoli nista delala zato, da bi podjetje prodala, čeprav sta prejela že mnogo ponudb. »Mnogi mladi podjetniki, ki jih spoznavava, delajo samo zato, da bodo podjetje pripeljali do neke točke in ga nato prodali.« Daradan doda, da če delaš samo zato, da prodaš, delaš v esenci zato, da boš s tem zaslužil, to pa ni njuna življenjska pot. Njuna življenjska pot so Mali junaki, vse drugo je pozitivna posledica.

Tega, kar imamo v Sloveniji, ne moremo imeti nikjer drugje.

Prihodnost Malih junakov je bržkone svetla. Ekipa kipi od idej, v prihodnjem letu se nameravajo lotiti tudi številnih novih projektov. Poleg novih knjig, ki bodo namenjene tudi staršem, starim staršem in ljubljenčkom, bodo v svojo ponudbo vključili plišaste igračke. Njihova velika želja je, da bi pod eno streho združili sodelavce iz tujine, predvsem ilustratorja iz Kanade in Irana, s katerima sodelujejo.

Na vprašanje, ali bi podjetje preselila v tujino, pa kot iz topa izstrelita, da nikakor. »Tega, kar imamo v Sloveniji, ne moremo imeti nikjer drugje. Tukaj je vse preprosto, prijetno in dostopno,« pove Melanšek, Daradan pa doda, da imajo veliko srečo, da njihovi sodelavci iz tujine želijo ostati tukaj, ker je lepo na več nivojih. »Od narave, kakovosti življenje, centra … Ljudje si želijo priti sem. Je pa res, da to željo spodbujamo tudi mi.«

Preberite še: Zgodba o uspehu: začela kot študentka na Tenerifu, danes ima svoj studio

Morda vas zanima tudi: V tej kombuči začutiš tudi delček naju