Vrtnarjenje z otroki: Iz semena zeleno stebelce

Verjetno ni otroka, ki ne bi užival v packanju po zemlji. Namesto da norijo po blatu ali kopljejo po peskovnikih, to njihovo strast usmerimo na balkone in okenske police. Naj letos pomagajo pri sajenju cvetlic v korita, da jim bo srčeca vselej, ko bodo videli na oknih cvetoče vijolice, pelargonije, vodenke ali begonije, napolnil ponos.

Lahko se lotijo še projekta, med katerim bodo opazovali, kako iz semena požene kalček in nato rastlinica. Potrebujete le manjši stekleni kozarec, morda od marmelade, nekaj kosmov ali blazinic vate ter zrno fižola. In eksperiment malega naravoslovca se lahko začne.

Projekt fižolček

Enostavnejšega projekta se skoraj ni moč domisliti. Čist stekleni kozarček napolnite z nekaj kosmi vate, na eno stran ob steno potisnite zrno fižola in zalijte. Ne preveč, vate ne želite utopiti, le toliko, da bodo vsi kosmi ali blazinice dobro navlaženi. Kozarca ne natlačite preveč z vato, ne nazadnje potrebuje seme za klitje tudi dovolj kisika. Nato ga postavite k oknu, k soncu, sledita le čakanje in opazovanje.

Uporabite tudi bob, ta vzklije še hitreje. 

V nekaj dneh bo iz fižolčka pognala koreninica, po še dveh ali treh dneh pa tanke vitice. Nato se bo korenina krepila, iz nje bo pognala mreža drobnih koreninic, k vrhu pa bo začelo rasti vse močnejše zeleno stebelce. Pokukalo bo iz vate in odvrglo suho lupino fižolovega zrna. Po še nekaj dneh boste lahko opazili, da se že razvijajo listi. In ko se ti dokončno razprejo, lahko mlado rastlinico pazljivo presadite v lonec z zemljo. Če se boste tega lotevali pozneje, morda maja, pa kar v zemljo na vrt. Kdo ve, morda pridelate strok ali dva! Ne pozabite: vsake toliko je treba vato, ko se izsuši, dodatno navlažiti.

Mlajši otroci bodo rast fižola od semena do rastlinice zgolj opazovali, šolarčki pa lahko pišejo tudi fižolčkov dnevnik in po dnevih zapisujejo spremembe, ki jih zaznajo. Te lahko rišejo in poimenujejo posamezne dele nove, klijoče rastline. Lahko pa korake rasti fotografirajo in fotografije nalepijo v dnevnik.

Ko ozeleni lupina z vodno krešo

Kako iz semen zraste rastlina, se lahko naučijo z zabavnimi jajčnimi lupinami, v katere posejemo vodno krešo. Za piko na i so takšne ozelenele jajčne lupine odličen okras.

Pri sajenju vodne kreše lahko eno jajčno lupino napolnimo z vato, drugo z zemljo in opazujemo, v čem je klitje hitrejše. 

Pri kalitvi fižolčka od otrok zahtevamo skoraj nemogoče – potrpljenje! Sajenje vodne kreše bo zadovoljilo tudi najbolj neučakane kratkohlačnike, saj bodo prve znake klitja opazili že v roku 24 ur, v dobrem tednu pa si bodo z njo že popestrili sendvič. A začnimo na začetku, ne pri končni malici.

Od peke palačink ali pa morda zajtrka shranite nekaj jajčnih lupin. Najboljše je, če jajca že ubijemo z mislijo na poznejšo uporabo lupine kot lončka za kalitev, in sicer čim bolj pri vrhu, da nam ostane čim večja skledica. Lupine, s katerimi smo zadovoljni, pazljivo umijemo s toplo vodo, posušimo in vrtnarjenje se lahko začne. Napolnimo jih z navlaženo vato ali z nekaj vlažne kompostne zemlje.

Najbolj elegantno je, če jih postavimo ali v jajčno škatlo ali v podstavke za mehko/trdo kuhana jajca. Po vrhu nasujemo semena vodne kreše, ki smo jih kupili v trgovini ali vrtnariji – poskušajmo biti natančni in jih čim bolj enakomerno razporedimo pa naši mali površini za sejanje. Popršimo z vodo in postavimo na svetlo. Že naslednji dan bomo verjetno videli zelenkasto pobliskavanje na vati ali zemlji.

Kot pri poskusu kalitve fižola tudi pri kreši skrbimo, da je zemlja (ali vata) stalno malce vlažna. Za več igrivosti pa lahko otroci jajčne lupine porišejo. S flomastri jih spremenijo v nasmejan obraz, vodna kreša, ko zraste, pa bo divja griva.

Preberite še: Kako med izletom motivirati otroka pri hoji

Morda vas zanima tudi: Ustvarjamo z otroki: Hiša za punčke