Službe, ki se začnejo pred 10. zjutraj, so dokazano primerljive z mučenjem

Ste jutranja ali nočna ptica? Verjetno do zdaj že veste, da nimamo vsi enako navitih notranjih ur. Nekdo lažje zgodaj vstane, a mora biti do desete v postelji, spet drug pa zjutraj raje malo pospi, četudi na račun opravkov pozno v popoldne ali noč. Kakšna ura je torej idealna za v službo?

29.5.2019 ob 11:23

spanje_dremez_noc_postelja_delo_urnik_sluzba_raziskava.jpg

Najprej poglejmo našo notranjo – cirkadiano uro telesa. Živa bitja imamo namreč biološki dnevno-nočni ritem, ki se mu reče tudi cirkadiani ritem. V tem 24-urnem ciklu se v našem telesu odvijejo številni procesi, od prebave, izločanja hormonov, uravnajanja temperature … Naše telo se odziva še na svetlobo (torej dan in noč), pa tudi na ritem prehrane.

Pogoste motnje cirkadianega ritma imajo negativen vpliv na zdravje, saj motijo procese v telesu, ki zahtevajo nek ritem. Večizmenska dela in poklici, kjer čas teče po svoje – na primer piloti in stevardese, ki so v konstantnih menjavah časovnih pasov, so torej precej neugodni za telo. Kaj pa tisti z bolj ustaljenimi urniki?

Družba neprespanih delavcev

Znanstvenik Dr. Paul Kelley z Univerze Oxford je prišel do sklepa, ki se tiče vseh, ki moramo zjutraj zgodaj vstajati. Preučeval je sodobne oblike mučenja in ugotovil, da so službe, ki zahtevajo, da se zjutraj zbudimo in pridemo na delo pred 10. uro, ena najpogostejših oblik sodobnega trpljenja.

Stvar je v tem, da je naša cirkadiana ura telesa že vnaprej programirana in je ne moremo kar tako spreminjati. Ko se torej vsako jutro s pomočjo budilke prisilimo, da vstanemo prej, kot so za to pripravljeni naši organi, nasprotujemo naši notranji uri. In to ima lahko vpliv na naše zdravje.

Neprespanost je resna težava. Če bi samo en teden spali manj kot 6 ur na noč, se v telesu v delovanju genov spremeni kar 711 procesov. Pomanjkanje spanca pa manjša produktivnost, slabša pozornost, slabša dolgoročni spomin ter veča željo po uživanju alkohola in drog. Vodi tudi v kronično utrujenost, aksioznost, jezo, impulzivno obnašanje, povišanje telesne teže, visok krvni tlak, poslabšuje delovanje imunskega sistema in veča možnosti za mentalne stiske.

Kelley je zato prepričan, da je pomanjkanje spanca mednarodna težava, ki vpliva na zdravje nas vseh. Vstajanje in delo pred 10. uro lahko prinese neprespanost, s tem pa tudi fizični in čustveni stres, kar prav tako pomeni zdravstvena tveganja.

Svojo teorijo je testiral na eni od britanskih šol, kjer je začetek pouka iz 8.30 premaknil na 10.00. V času testiranja se je znatno zboljšala produktivnost, pa tudi prisotnost učencev. Izboljšanje je bilo očitno tudi na podlagi šolskih ocen.

Ne gre drugače?

Dejstvo je, da so bili 8-urni delovniki izum začetka 20. stoletja, v namen povečevanja produktivnosti v tovarnah. Takšni urniki nikoli niso upoštevali človeške notranje ure, ki se naravno želi ravnati po sončni svetlobi. Takšni urniki so precej bolj naklonjeni gospodarski rasti in zahtevam direktorjev podjetij, kot pa človeškemu telesu.

Čeprav se po svetu že začenjajo tihe spremembe delavnikov, ki naj bi obsegali manj kot osem ur, s tem pa puščali možnost, da se začnejo kasneje, v večini a še vedno ostajamo ujetniki starega sistema, ki mu za to, kar telo naravno želi, ni mar. Če že ne gre drugače, v svoj dan poskusite umestiti še kratek počitek in telesu privoščite malo vmesnega "polnjenja."

Za konec si oglejte še spalne navade uspešnih ljudi po svetu

- Železna Lady, nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher je med drugim slovela tudi po tem, da je med tednom spala pičle štiri ure na noč. Si je pa vsak dan privoščila kratek dremež.

- Znanstvenik Albert Einstein naj bi spal po 10 ur na noč, poleg tega pa si je privoščil še dnevne dremeže.

- Napoleon Bonaparte je na vprašanje, koliko ur spanca človek potrebuje na noč, odgovoril z: "Šest ur za moške, sedem ur za ženske in osem ur za tepce."

- Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je med vodenjem države na noč spal po šest ur.

- Bill Gates je v enem od intervjujev povedal, da potrebuje sedem ur spanca, če želi imeti sveže možgane.

- Aktualni ameriški predsednik Donald Trump na noč menda spi tri do štiri ure.

- Winston Churchill je med drugo svetovno vojno na noč odspal le štiri ure. Je pa manko spanca nadomeščal z dvournimi dnevnimi dremeži.


Avtor:
F. M.
Foto: Thinkstock

Preberite še: Kaj jesti že danes, da boste jutri videti odlično Ali pa: 6 živil, ki po vsebnosti beljakovin prekašajo jajca

Priporočamo tudi: Sara Zavernik navdušuje na poslovnem obisku v Ameriki: "Vse skupaj se odvija noro hitro"


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)