Detajl mojega doma: V dnevno sobo nas je povabila Rebeka Dremelj

Tokrat smo se na obisk k znani Slovenki odpravili proti Brežicam, na jutranjo kavo nas je namreč povabila pevka Rebeka Dremelj.

O Rebekini hiši se je, predvsem v času, ko sta jo z možem gradila, veliko govorilo, mi pa smo sedaj, po enajstih letih njihovega bivanja tam, začutili, da je hiša postala dom, kjer pevka s soprogom, hčerkama in mačko Leno uživa v podeželskem ritmu življenja.

Ko smo jo povprašali za najljubši del njenega doma, je izpostavila dnevno sobo. »Pa ne zato, ker sem tu največ časa, ampak bi si tega želela. Ja, z veseljem bi tu preživela več časa.«

Kaj vam je najbolj všeč v vaši okolici?

Nisem tip človeka, ki bi lahko živel v mestu. Želela sem si zgraditi hišo na podeželju, saj sem že celo svoje življenje na podeželju, tudi moja starša sta od tu blizu. Sicer so me ljudje nagovarjali, naj se preselim kam v bližino Ljubljane, a se raje vozim, kot da bi morala živeti v mestu. Ne razumite me narobe, Ljubljana mi je povsem všeč, sem pač podeželski tip človeka.

Kaj najbolj cenite pri svoji hiši?

Všeč mi je, da se v hiši da zadihati. Kljub temu, da mi je sedaj prevelika, pa mi je ta prostornost po drugi strani tudi všeč. Sploh prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, ki je odprt in prostoren.

Vas kaj posebno moti?

Sedaj sem v hiši že toliko časa, da bi, če sem povsem iskrena, že veliko stvari spremenila. Predvsem mi je hiša prevelika, to sploh opaziš, ko imaš dva otroka in takšen posel, ki zahteva veliko časa. Zato mi je 300 kvadratnih metrov preprosto preveč, če bi še enkrat gradila, bi si naredila pol manjšo hišo, brez sob za goste, brez fitnesa. Trenutno grem namreč z največjim veseljem telovaditi ven iz hiše, veselim se namreč, da grem malo v drug svet.

Ali imate domačo pisarno?

Seveda imam, ni pa to domača pisarna ampak kar poslovna pisarna (smeh). Moja služba je namreč doma, sem se pa naučila ločevati poslovni prostor z zasebnim. Tako, da ko sem v pisarni, sem tam in delam, ko zaključim, pa sem samo doma.

Kakšen je bil vaš proces pri opremljanju? Ste se ga lotili z užitkom ali raje prepustili komu drugemu?

Takrat sem dobila nek preblisk in smo iz tega procesa naredili šov 'Rebeka brez strehe nad glavo', ki smo ga celo snemali za televizijo. Poleg tega sem takrat zmagala na Emi in Slovenijo promovirala na Evrosongu, zamislila sem si tudi še en projekt in sicer kolekcijo spodnjega perila Rebeka's Dream in zraven opremljala hišo za moje življenje. Kako sem vse to speljala, mi še sedaj ni jasno. Lahko sklepate, da časa za opremljanje ni bilo prav veliko. Nikoli ne bom pozabila situacije, ko sem prišla v trgovino s keramičnimi ploščicami, si zaželela določene ploščice, prodajalca pa je seveda zanimala kvadratura. Vprašala sem ga, če ima pri sebi meter in tako sva lepo izmerila dolžino koraka. Površino doma sem namreč izmerila s svojimi koraki. Na koncu se je vse lepo izteklo in je videti, kot da mi je pomagalo ogromno ljudi, ampak ni tako. Opremljala sem sama.

Na kateri dekorativni kos ste najbolj ponosni oziroma vam je najbolj všeč?

Všeč mi je stena v dnevni sobi, ki sva jo s prijateljico pobarvali sami. Malo sva pacali in se afnali.

Zagotovo ima vaše stanovanje kakšno zanimivo prigodo. Jo delite z nami?

Poleg mojega zanimivega merjenja površine, je tudi zgodba z lestencem v avli malce hecna. Dan predno so prišli lestenec montirati, sva se z možem vprašala, koliko je sploh težak. Zdelo se nama je, da bi lahko bil, glede na to, da je steklen, zelo in za statiko hiše pretežak. Na koncu je bilo na srečo vse v redu.

Imate kakšen nasvet za mlade, ki opremljajo svoj dom?

Mislim, da bi si ljudje morali najprej narediti eno hišo, v njej živeti dve ali tri leta, potem pa si narediti hišo za celo življenje. Morda je to preveč karikirano, a govorim zato, ker se pogosto ljudem zgodi, in to s komerkoli se pogovarjam, da sčasoma ugotovimo, da se nismo najbolje odločili. Po navadi namreč opremljamo skozi vizualni pogled, izbiramo tisto, kar nam je všeč. A potem, ko zaživimo v tem prostoru, vidimo, da smo naredili en kup napak. Sama se danes nikoli več ne bi odločila za črno kuhinjo, črne omarice in temen parket. Ena roka na omarici je pri meni videti umazano, na svetli površini se to sploh ne bi poznalo. Moj nasvet je torej, da naj ne izhajajo le iz tega kar jim je lepo, temveč se vprašajo po funkcionalnosti.

Kako bi bil videti vaš sanjski dom ali smo morda že v njem?

Trenutno bi bil moj sanjski dom takšen, ki bi imel vgrajene robote za čiščenje, brisanje prahu, odstranjevanje pajčevin … Ja, takšnega doma pa ni, zato lahko rečem, da smo že v njem.

Avtorica: Daša Mavrič
Foto: Črt Piksi

Preberite še druge vsebine iz rubrike Detajl doma: Lili Žagar nam je odprla vrata svoje hiše ali pa Vrata londonskega stanovanja je odprla Nika Urbas