Detajl mojega doma: Mojca Mavec in predalnik, ki hrani številne zgodbe

Praznično vzdušje smo ob zadnjem letošnjem obisku v rubriki Detajl doma začutili v staromeščanskem stanovanju voditeljice in popotnice Mojce Mavec. V njem živi dobro leto in v tem času je zopet postala Ljubljančanka. “Skoraj desetletje nisem bila, živela sem namreč na obrobju Ljubljane, nazadnje na Brodu, blizu Šmarne gore, kjer sem imela svoj zelenjavni vrt, veliko rož, sadno drevje … Tako da je bila selitev velika spremembe, na primer, morala sem se spet naučiti, kje se v centru kupi kruh, kam se hodi na kavo. Vse to sem namreč pozabila, a zdaj sem že z vsem srcem Ljubljančanka. Zelo mi je všeč, da sem v središču svojega mesta. Zagotovo tudi zato, ker se je Ljubljana v zadnjih letih tako lepo našminkala,” nam je povedala ob začetku pogovora, v katerem je razkrila svoj najljubši kos stanovanja.

S kom živite (štejejo tudi živali)?

Živim čisto sama, nisem pa sama v svojem življenju, obdaja me veliko lepih ljudi. Tudi živali nimam. To stanovanje mi pomeni nekakšno moje zatočišče. Prej, ko sem živela v hiši, je bilo pri nas veliko obiskov, sploh decembra, veliko prijateljev, sorodnikov, gostje so tudi prespali. Sedaj nimam veliko prostora in tudi kavča se ne da raztegniti. Všeč mi je, da sem lahko sama, saj moj poklic zahteva veliko stika z ljudmi in neprestano komunikacijo. Zame je stanovanje tiho zatočišče, kljub temu, da je pod oknom kavarna, a me mestni zvoki pomirjajo. Sploh mi ni treba na ulico, dovolj je, da odprem okno in vsi trači pridejo do mene. Pozimi, ko ni ljudi, mi je kar malce čudno.

Kaj vam je najbolj všeč v okolici, kjer živite?

Všeč mi je Gornji trg, ki je eden mojih ljubših kotičkov mesta. Gornji trg se je razvil v eno čisto posebno skupnost. Tam je moja najljubša pekarna, pekarna Osem, kjer dobim kisel kruh, potem malo višje moja prodajalna kave, Črno zrno in Repete, s svojo jazz in kulinarično ponudbo. Všeč mi je, da se lastniki trgovin in lokalov povezujejo ter sodelujejo. Tako ustvarijo prav posebno vzdušje. To je Ljubljana domačinov, saj na Gornji trg zavije bistveno manj turistov.

Kaj najbolj cenite v svojem stanovanju?

Moje najljubše mesto v stanovanju je ob oknu, morda imam že sindrom ženičke, ki opazuje čez okno. Ob oknu v fotelju pijem prvo kavo, pišem, gledam na Ljubljanico. Prav reka je nek nov segment v mojem življenju. Prej sem Ljubljano povezovala z gradom, reke sploh nisem opazila, sedaj pa je Ljubljanica zame kot morje. Poleti v stropu stanovanja odseva voda in mi daje prav poseben občutek.

Vas v stanovanju kaj moti?

Kako naj me v takšnem stanovanju sploh kaj moti? Res, prav nič ni takšnega. Všeč mi je, da sem v stari hiši, nisem človek za novogradnje, saj mi je od nekdaj všeč zgodovina. Tako kot so mi všeč starejši ljudje, so mi všeč tudi starejše hiše. Oboji so namreč polni zgodb.

Kakšen je bil proces pri opremljanju?

Zame je oprema kot obleka. Imam nekaj izbranih oblačil. Nosim jih že leta in se lepo kombinirajo. Takšen je tudi moj odnos do pohištva. Imam nekaj lepih kosov pohištva, ki so vedno z menoj, kamorkoli grem. Stoli, predalnik in nekaj klasičnih dekorativnih elementov vedno potuje z menoj in povsod jih lahko kombiniram.

Kateri dekorativni kos vam je najbolj všeč? Kateri je vaš najljubši detajl doma?

Predalnik, ki je postavljen v središču stanovanja. V njem je ogromno zgodovine, je last moje prababice, ki je bila iz fine meščanske kranjske družine. Poročila se je s češkim inžinirjem, imela sta lepe kose pohištva in veliko dekorativnih detajlov, porcelana. Češki porcelan je bil nekoč zelo cenjen. Ta predalnik je v otroštvu pri meni vzbujal stahospoštovanje, predali so zelo težki in nikoli jih nisem mogla odpreti, kljub temu, da me je vedno mikalo, saj so bile v njem shranjene imenitne stvari; boljši prti, servieti iz blaga, steklovina. Ti predali so se odpirali samo ob posebnih priložnostih.

Ima vaše stanovanje kakšno zanimivo prigodo?

Ni mi še nič kaj takšnega ušpičilo in se zelo dobro razumeva. Morda se bo zdelo komu zanimivo, da ga vsakič, ko pridem s poti na glas pozdravim. Z dušo in telesom sem popotnik, a se v to stanovanje izredno rada vračam in mi je trenutek, ko stopim skozi vrata zelo všeč. In potem čez eno uro že kuhava. Vsakič, ko pridem domov namreč skuham dal, indijsko tradicionalno jed. Za dal imam vedno sestavine doma in je moja jed dobrodošlice.

Imate nasvet za mlade, ki si na novo opremljajo dom?

V vsako stanovanje moramo vnesti svoj značaj. Opažam, da pretiravamo z opremo v svojih stanovanjih. Tako kot pretiravamo z vsemi stvarmi, ki jih imamo v življenju. In te predmete moramo nekam spraviti. Zato je dobro investirati v dober kos, ki ga boš lahko selil kamorkoli. Ne da se lotimo opremljanja vsakič povsem na novo. Nekaj patine moramo prenesti iz družine, moramo imeti nekaj kosov, ki imajo posebno mesto v stanovanju. Zame mora imeti stanovanje dušo, barvo, se včasih zableščati, všeč so mi recimo zlata ogledala. Moj nasvet bi bil, da se ne vselimo takoj povsem stoodstotno, kar pomeni, da si pustimo čas in premislimo, kje bodo stale določene police, kje bodo obešene slike, jih nekaj časa samo premikamo, kakor nam najbolj ustreza. Ne da pridemo v stanovanje že s fiksno idejo, kje bo kaj, ampak sčasoma zares začnemo opremljati. Seveda, vsi potrebujemo posteljo, kopalnico in kuhinjo. A vse ostalo niti ni tako nujno in naj stvari počasi kapljajo v stanovanje.

Kako bi bil videti vaš sanjski dom ali smo morda že v njem? 

Kamorkoli pridem, se mi zdi, da je to to. Zame je to dovolj, kar ima sedaj. Moje tihe sanje pa so, da bi enkrat imela prosto stoječo kad v spalnici. Rada se kopam, obožujem vodo in prosto stoječa kad bi bila odlična.

Preberite še: Detajl mojega doma: Ajda Rotar Urankar in miza z dolgo zgodovino

Morda vas zanima tudi: Detajl mojega doma: Mateja Hojnik in njeno ljubko stanovanje