8 močnih misli iz knjige Tišina v času hrupa (morate jo prebrati)

Kaj je tišina? Kje je? Zakaj je danes pomembnejša kot kdajkoli? Na ta vprašanja v svoji knjigi Tišina v času hrupa odgovarja avtor Erling Kagge.

Norveški raziskovalec, pisatelj in založnik je prvi človek, ki je dosegel vse tri vrhove sveta: severni pol, južni pol in goro Everest. V svoji knjigi Tišina v času hrupa, ki je pred kratkim izšla pri založbi Vida, nam podaja odgovore na to, kako najti trenutke tišine v vsakdanjem življenju.

Mi smo iz teh izluščili nekaj najmočnejših, ob katerih smo se zamislili nad tem, kako živimo in zakaj bomo v prihodnje več časa in pozornosti namenili tišini.

V tišini spoznamo sebe.

Tišina nosi v sebi veličastnost. Toda številni so, ki se tišine bojijo. Zato pošiljajo sporočila, poslušajo glasbo ali pustijo, da jim misli begajo naokoli, namesto da bi tiho obstali, za trenutek izklopili svet in sami sebe bolje spoznali.

V tišini se rodijo ideje.

Med osvajanjem Antarktike je Erling spoznal: “Vedno, ko sem se ustavil, da bi se odpočil in ni bilo vetra, sem izkusil nemo tišino. Ko ni vetra, je še sneg videti tih. Zmeraj bolj sem postajal pozoren na svet, katerega del sem bil. Ni me dolgočasilo, pa tudi nič me ni zmotilo. Bil sem sam s svojimi mislimi. Prihodnost več ni bila relevantna, preteklost me ni zanimala. Bil sem prisoten v svojem življenju.

Svet izgine, ko se vanj podaš, je povedal filozof Martin Heidegger. In točno to se je zgodilo. Postal sem podaljšek svoje okolice. Ker nisem imel nikogar, s komer bi se pogovarjal, sem pričel pogovor z naravo. Moje misli so se prenašale čez planjavo proti goram in k meni so se vračale druge ideje."

Skrivnosti sveta so skrite v tišini, ki je v nas.

Tišina, ki nas obdaja, lahko vsebuje veliko vsebine, toda najbolj pomembna vrsta tišine je tista, ki je v nas. To je tišina, ki si jo mora sleherni od nas ustvariti sam. Verjamem, da lahko vsak v sebi odkrije tako tišino. Ves čas je v nas, tudi ko smo obdani z neprestanim hrupom.

Tišino potrebujemo.

“Tišina ni pomembna zato, ker je nekako boljša od hrupa, čeprav je hrup pogosto povezan s slabimi stvarmi, s konflikti, agresijo in nasiljem. Hrup prihaja v obliki motečih zvokov in podob, kot begajoče misli. Ob njem izgubimo del sebe. Ne mislim samo na to, kako nas izčrpa, ko hočemo predelati vtise. To seveda drži, vendar je še nekaj. Hrup, v smislu, da pričakujemo zmeraj ekran ali tipkovnico, nas zasvoji. In zato potrebujemo tišino.”

Tišina je vir globokega bogastva.

Izklopiti sveta ne pomeni, da pokažemo hrbet okolici, prav nasprotno: pomeni, da svet vidimo jasneje, se držimo začrtane poti in skušamo ljubiti življenje. Tišina je na sebi bogata. Je eksluzivna in razkošna. Ključ, ki nam odklene nove načine mišljenja.

V tišini lahko ponovno odkrijemo reči, ki nas veselijo.

"Ljudje smo družabna bitja. Biti dosegljiv je lahko dobro, vendar je pomembno tudi, da smo sposobni izključiti telefon, se molče usesti, zapreti oči, nekajkrat globoko vdihniti in misliti na nekaj drugega kot običajno."

Vsak od nas ima svojo tišino.

Tišina, ki jo izkušaš sam, se razlikuje od tišine, ki jo izkušajo drugi. Vsak ima svojo.

Šele v tišini dosežemo resnično intimo.

“Rad govorim, rad poslušam, toda po moji izkušnji resnično intimo dosežeš šele, ko nekaj časa ne govoriš. Brez nežnosti, ki spremlja mir in spokoj, je težko zaznati nianse v ljubečem odnosu, drug drugega razumeti … Ko je vse, kar si želim, v mojih rokah, so besede odveč,” pravi Kagge, ki je prepričan, da je tišino mogoče najti kjerkoli in kadarkoli.

“Zase si jo ustvarjam, ko hodim po stopnicah, pripravljam hrano ali se preposto osredotočam na svoje dihanje. Seveda smo vsi del iste celine, toda potencialno bogastvo, da si lahko otok zase, je nekaj, kar nosimo s sabo ves čas.”

Preživite v prihodnje več časa v tišini.

Pripravila:  Špela Sila
Foto: Špela Sila

Preberite še: Poljub, Ula: Zadnje dni sem najslabše in naboljše obenem ali pa Kako preprosto je biti zloben prek ekrana (piše: Maja Fister)