Spoznajmo Južno Korejo: Če si šef ne želi domov, mora cel kolektiv v bar

Prebivalci Južne Koreje imajo radi močne pijače: po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v nobeni drugi državi na svetu ne popije tako veliko pijač z izredno visoko vsebnostjo alkohola. Žganje je poceni, je neizogibno za napredovanje v službi in velja za neke vrste sprostitev v državi, ki se ponaša z enim najdaljših delavnikov na svetu.

Alkoholne pijače so v Južni Koreji poceni. Njihova obdavčitev je nizka, kar še posebej velja za žganje domače proizvodnje. Neuradna nacionalna alkoholna pijača je riževo žganje soju s približno 20 odstotkov alkohola - v običajnih trgovinah je treba za steklenico s tremi decilitri odšteti le kakšen evro, v restavracijah stane morda tri evre.

Vzroke za veliko porabo alkohola v Južni Koreji je mogoče iskati tudi v tamkajšnji delovni kulturi. V skorajda nobeni drugi držav na svetu namreč ni hierarhična strukturna tako izrazita kot tu: če si šef še ne želi iti domov, se pogosto zgodi, da ga morajo zaposleni po opravljeni delovni obveznosti spremljati še v bližnji bar.

Takšna druženja sodelavcev ob hrani in pijači, ki gredo pogosto na račun podjetja, se imenujejo hwoesik. Nekateri šefi na tak način preganjajo dolgčas in v marsikaterem podjetju se dogajajo zelo pogosto. Podrejeni imajo na njih nalogo, da nadrejene zabavajo in jih oskrbujejo z alkoholom. Kdor si drzne povabilo odkloniti, lahko na možnosti za napredovanje kar pozabi.

Šefi poskušajo na ta način zviševati motivacijo v podjetju ter zmanjševati stres med zaposlenimi. Pogosto pa se na takšnih druženjih tudi ustno sklepa posle, zaradi česar imajo poslovneži iz zahodnih držav, ki jim je korejska kultura tuja, pogosto probleme.

Neredko se takšna druženja končajo tako, da so vsi vpleteni popolnoma pijani. Pogled na ljudi, ki v poslovnih oblekah brez zavesti ležijo na cesti ali vogalu, zato v Južni Koreji ni nič neobičajnega. Zjutraj pa je treba iti v službo - četudi z mačkom.

Soju, ki se večinoma pridobiva iz riža, lahko pa tudi iz pšenice, ječmena, tapioke ali sladkega krompirja, večinoma polnijo v zelene steklenice, postreže pa se v majhnih kozarčkih. Pri tem velja strog protokol: mlajši oz. podrejeni napolni kozarec starejšemu oz. nadrejenemu. Med pitjem mora mlajši iz spoštovanja gledati stran, kozarec pa držati z obema rokama. Ponovno se ga sme napolniti, šele ko je prazen.

Še posebej med mladimi Korejci je priljubljeno tudi pivo, ki pa to pravzaprav ni. Izdeluje se ga namreč iz riža, zato je nekaj milejšega okusa in gostom z zahoda se ponavadi zdi premalo grenko. Neredko se soju meša s pivom, kar se potem imenuje somaek.

Vir: STA

Foto: Unsplash