Spoznajmo Južno Korejo: Brez kimčija ni obroka

Korejci si težko predstavljajo obrok brez kimčija. Tradicionalno prilogo pripravljajo iz soljene in fermentirane zelenjave, največkrat iz kitajskega zelja ali korejske redkve, z različnimi začimbami, kot so čili, mlada čebula, česen, ingver in ribja omaka. Vsak Korejec povprečno poje skoraj 20 kilogramov kimčija na leto.

Korejci poznajo več sto različic kimčija, bolj pekočih, manj pekočih, trpkih ali blagih. Med tradicionalno pripravo so kimči hranili v keramičnih vrčih pod zemljo, da je ostal na hladnem in da v zimskih mesecih ni zmrznil. Z razvojem tehnologije pa so za pripravo začeli uporabljati posebne hladilnike.

Po neki raziskavi kar 95 odstotkov Korejcev je kimči več kot enkrat na dan, več kot 60 odstotkov pa ga uživa za zajtrk, kosilo in večerjo.

Kimči oziroma potopljena zelenjava

"Potopljena zelenjava", kar dobesedno pomeni kimči, ima vsaj dvatisočletno zgodovino. Prvi zapisi o njem segajo v obdobje Treh kraljestev (37 pr. n. št.-7). Kitajska zgodovinska knjiga Zapisi o Treh kraljestvih iz leta 289 navaja, da je bila fermentirana hrana povsod na voljo in da je bilo ljudstvo Goguryeo (tako so takrat imenovali Korejce) izurjeno pri pripravi tovrstne hrane, na primer vina, sojine paste ter slanih in fermentiranih rib.

PREBERITE še: Meokbang - trend med korejskimi vlogerji

Zgodnji zapisi o kimčiju ne omenjajo česna in čilija. V Koreji do začetka 17. stoletja niso poznali čilija, ki je danes standardna sestavina kimčija. Ta začimba izvira iz Amerike, v vzhodno Azijo pa so jo prinesli portugalski trgovci. Prvi zapisi o čiliju segajo v 17. stoletje, pri pripravi kimčija pa se je razširil šele v 19. stoletju. Recepti za kimči iz začetka 19. stoletja so zelo podobni današnjim.

Priprava kimčija je uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Najprej je vpis predlagala Južna Koreja (2013), nato pa še Severna Koreja (2015).

Vir: STA
Foto: Thinkstock