Social dilemma: Netflixov dokumentarec, ki bi nas moral zbuditi

Najverjetneje preveč. Ne, nikakor te ne želimo obsojati ali pa ti žugati s prstom. Tudi vloge tvojih staršev in prijateljev, ki te opozarjajo na napake, ne želimo prevzeti. Zdi pa se nam prav, da ozaveščamo in spodbujamo k razmisleku. K slednjemu nas je namreč pred kratkim spodbudil Netflixov dokumentarec Social Dilemma, ki govori o uporabi družbenih omrežji, ki je, kot kaže, prerasla vse meje.

Pred časom je Netflix v svoj repertoar dokumentarcev dodal film z naslovom Social Dilemma, ta pa se je v nekaj dneh povzpel na vrh lestvice najbolj gledanih vsebin. Ravno zaradi vseh priporočil, komentarjev in polemik, ki jih je sprožil, smo se ga odločili ogledati si tudi mi in treba je priznati, da mu naslov precej pristoji. Po ogledu filma smo se namreč tudi sami znašli v veliki dilemi, kako pravilno pristopati k uporabi socialnih omrežji.

Dokumentarni film je namreč sestavljen iz intervjujev z ljudmi, ki so nekoč zasedali visoka mesta v podjetjih kot so Google, Twitter, Pinterest, Facebook in drugih velikanih tehnološke industrije. V zadnjem desetletju, ko so takšna podjetja doživljala visoko eksponentno rast, so namreč tudi sami zanje sprejemali pomembne odločitve in v digitalni svet uvajali svoje inovacije. Takšne, kot je na primer gumb za všečkanje na facebooku. Ker so socialna omrežja vse hitreje pridobivala nove uporabnike, pa so se njihovi zaposleni pričeli zavedati velike družbene odgovornosti, ki jo imajo kot ustvarjalci platform, ki so čez noč postala pomemben del naših življenj in posledično pričela vplivati na naše navade in odločitve.

V začetku so socialna omrežja na družbo vplivala pozitivno. Združila so odtujene člane družin, ki živijo na različnih koncih sveta, povezala prijatelje, pomagala zbirati sredstva za tiste, ki so bili v pomanjkanju. Krivuljo dobrih stvari pa je kmalu pričela dohitevati tudi temna plat nenehne virtualne povezanosti. V medijih se je pričelo govoriti o porastu samomorov med mladimi, nižje samopodobe otrok, odvisnosti, anksioznosti in depresije, ki se vse pogosteje pojavlja vzporedno s porastom uporabe družbenih omrežji. Naključje?

Koliko časa dnevno pa ti preživiš na socialnih omrežjih?

Intervjuvanci v filmu so prepričani, da nikakor ne gre za naključja, saj sami iz prve roke vedo, kako velik vpliv ima uporaba pametnih telefonov na naše možgane. Odvisnost od nepretrgane povezanosti je namreč logična posledica poslovnega modela, na katerem temeljijo tehnološki velikani. Ker uporabniki omrežja lahko uporabljamo brezplačno, Facebook, Instagram in drugi služijo tako, da prodajajo oglasni prostor. Cena slednjih pa je višja, če je na socilanih omrežjih čim več uporabnikov, ki na svojih napravah preživijo čim več časa. Posledično spreminjajo svoje vedenje in navade (tudi nakupne), vse to pa spletni algoritmi spretno in vestno beležijo. Eden izmed intervjuvancev v filmu tako razloži, da smo produkt podjetji tako nihče in nič drugega kakor uporabniki sami. Močneje, kot omrežjem s pomočjo pametnih algoritmov uspeva spreminjati in vplivati na naše vedenje, več vreden je njihov produkt.

Socialna omrežja so tako sprožila val stranskih učinkov uporabe v družbi, med katerimi so tudi njena polarizacija, množična narcisoidnost in egocentričnost, zato si mnogi po ogledu filma prisežejo, da bodo izbrisali vse svoje profile. A ker vemo, kako težko se je v teh časih skoraj odrezati od sveta, sploh, ker prihaja karantena, spodaj navajamo tri glavne načine za samopomoč pri uporabi družbenih omrežji, ki so jih priporočili intervjuvanci v dokumentarnem filmu.

Omejite čas, ki ga preživite na socialnih omrežjih

Eden izmed nekdanjih uslužbencev Pinteresta je dejal, da je bil od omrežji tako odvisen, da je nekaj časa telefon po prihodu iz službe puščal kar v avtu. To je seveda precej drastično, a pomagalo bo že, če si dostop do aplikacij časovno omejiš na telefonu. Ali pa si na dan vzameš čas, ko telefon pustiš v drugi sobi.

Spreminjanje vzorca na youtubeu

Na spletu bi si morali širiti obzorja, ne pa jih krčiti, je bil prepričan eden izmed sogovornikov v Netflixovem filmu. Da se vam ne bi dogajalo, da se obzorje krči ravno zaradi algoritma, ki priporoča le vsebine, ki naj bi nas zanimale, eden izmed intervjuvancev svetuje, da pri uporabi youtubea nikoli ne izberemo naslednjega predlaganega videa, temveč naslov vsebine vedno vpišemo v iskalnik. Tako bomo preprečili, da bi postali žrtev nekredibilnih videov o temi, ki naj bi nas zanimala.

Preverjajte informacije

V filmu govorci med drugim razložijo tudi fenomen teorij zarot, katerih zagovorniki dokazano na spletu preživijo dlje časa kot tisti, ki vanje ne verjamejo (zato so to za Facebook in druga omrežja tudi izredno dragoceni uporabniki). Ravno algoritem, ki nam predlaga sorodne vsebine, hitro ugotovi, kako dovzetni smo za razne teorije zarot, točno takšne vsebine pa nas lahko pahnejo v zajčjo luknjo informacij, ki morda sploh niso resnične. Vse podatke tako vedno preverite na različnih virih.

Bistvo dokumentarnega filma, katerega ogled je sicer precej pretresljiv, a nadvse priporočljiv, je torej predvsem, da bi uporabnikom odprli oči ter vzpodbudili bolj zavedno uporabo omrežji. Najbolj ranljiva skupina, ki doživlja tudi največ škodljivih posledic, so mladostniki, zato je še posebej pomembno, da zaradi omrežji ne pozabimo na svoje »pravo življenje« izven njih. Kot redke stvari v življenju tudi te družbene dileme ne moremo označiti za le črno ali belo, pomembno pa je, da tehnologijo uporabljamo z zavedanjem, da nam služi, hkrati pa biti dovolj pozorni, da se situacija ne obrne in tako sami postanemo orodje tehnologije.

Preberite še: 11 zaskrbljujočih znakov, ki jih kažejo odvisniki od Instagrama

Morda vas zanima tudi: Facebook in služba: 5 nujnih vprašanj, ki si jih zastavite, preden objavite