28.9.2021 ob 5:10 | Foto: Gettyimages | Avtor: T. P. (Baldrijanko, priloga Slovenskih novic)
Morda ste eni redkih srečnežev, ki imajo doma malega učenjaka, za katerega ni večje radosti od potapljanja v šolske in druge knjige, domača naloga pa je zanj slastna češnjica na vrhu torte. A precej verjetneje vaš navihanček komaj čaka, da po koncu pouka vrže torbo v najtemnejši kot svoje sobe in nanjo najraje pozabi do prihodnjega dne.
Toda domačo nalogo mora hočeš, nočeš še vedno narediti. A čeprav je že misel nanjo dovolj, da bi najraje besno zacepetal z nogami – le kakšno mučenje je to, da mora po urah v učilnici to nadaljevati še doma?! –, lahko tudi delanje domače naloge postane produktivno, znosno in že skoraj zabavno. Vsekakor pa ji lahko odvzamemo pridih nočne more pri belem dnevu.
Vsak otrok ima svoj notranji ritem. Za nekatere je najlažje, da takoj po koncu šole poprimejo še za domačo nalogo, drugi potrebujejo sprva čas, da nekoliko prevetrijo možgančke, a v vsakem primeru poskušajte vzpostaviti rutino in vsak dan isti čas namenite šolskim obveznostim. Tako bo učenje laže, prav tako delanje domačih nalog, saj bo vaš šolarček vedel, da bo preostali čas lahko uganjal prostočasne vragolije.
In ker je domača naloga neke vrste telovadba za možgane, lahko še prej temeljito ogrejemo tudi telo. Poskoki, nekaj minut divjega plesa po dnevni sobi, kratki sprinti po vrtu ali preskakovanje kolebnice – vsakršno gibanje, s katerim se bo otrok rešil nekaj odvečne energije, bo spodbudilo možgansko dejavnost, razblinilo pa bo tudi stres, ki ga lahko prinaša pričakovanje domačega učenja. Če pa je vaš kratkohlačnik bolj zapečkarske narave, se lahko ogreje s sestavljanjem sestavljanke ali besedno igro scrabble.
Vse je boljše in laže v prijetnem okolju, tudi izpolnjevanje šolskih obvez. Če le imamo prostor, tudi šolarju uredimo delovni kotiček, ki naj ne bo kot sterilna učilnica, nosi naj njegov osebni pečat. Veliko, denimo, naredi tabla za pisanje in brisanje, na katero lahko z barvastimi flomastri zapiše najpomembnejše, morda tudi vsak dan odkljuka, kaj je že postoril, nanjo lepi pisane samolepilne lističe, jo okrasi s svojo še posebno lepo risbo.
V domiselnem lončku za pisala naj ima na voljo poleg navadnega svinčnika tudi pisane kulije z gelom, živo barvne markerje, paleto barvic. Njegova miza naj ne bo nujno v brezhibnem redu, pustite mu nekoliko ustvarjalnega kaosa, v katerem marsikdo lažje in boljše dela.
Pikica na i na mizi je lahko še malce nenavaden merilnik časa, s katerim si otrok odmerja čas za delo (ali pa mu ga mi). Raziskave kažejo, da otrok ne more biti dolgo skoncentriran, zato je bolje, da svoje domače obveze naredi v več kosih. Na vsakih 20 ali 30 minut naj si vzame malce predaha, kakšnih pet minut, da se raztegne in pretegne ali si vzame manjši prigrizek.
Lačen otrok je tečen otrok. In tak ne bo naredil prav dosti. Zato našemu malemu učenjaku za spodbudo pripravimo slastne prigrizke, ki so kot nagrada za njegovo pridnost. A nič pretežkega, morda sočno sadno solato, kak mafin, za končni priboljšek po opravljenem delu sladoled.
Trpljenje ima rado partnerja, sotrpina. Zato bo otrok verjetno lažje delal, če bomo svoje delo nekje v bližini opravljali tudi mi, morda odgovarjali na elektronsko pošto, urejali položnice ipd. Še boljše pa je, vsaj za nekatere, ki jim samostojno in samotarsko učenje ni blizu, če organiziramo skupne urice učenja s sošolcem ali sošolko. Seveda postavite osnovna pravila, da bosta domačo nalogo tudi zares naredila. In le kaj je boljša nagrada od tega, da lahko po koncu učenja oddirjata na vrt, igrišče ali se predata igram v sobici?
Preberite še: Ustvarjamo z otroki: Znanstveni poskusi, ki jih lahko pojemo
Morda vas zanima tudi: Ustvarjamo z otroki: Naredimo zmaja za spuščanje
oddajte komentar