Za boljše učenje: S pravimi metodami bodo izpiti lažji

Na fakultetah se je začelo zimsko izpitno obdobje. Gradiva so obsežna, izpiti težki, napetost velika, časa bi si želeli več. Prav zato je zagotovo dobrodošel vsak nasvet, ki bi lahko pomagal do boljših rezultatov. Na prvem mestu je seveda prava strategija. Ne samo za učenje novih, temveč tudi za obujanje starih, nekoč že osvojenih, a pozabljenih podatkov, ki velikokrat pridejo prav. Zato vsem, ki ste se že zakopali v knjige, ponujamo pet strategij, ki jih navaja Psychologytoday in glede na znanstvena dognanja zagotavljajo najboljše rezultate.

Več uporabnih namigov najdete na Facebooku.  

Razmik, oziroma razširitev učenja na daljši čas

Omenjeno metodo so strokovnjaki že leta 1981 preizkusili s pomočjo študentov, ki so se učili francoskega jezika.
Sodelujoče so razdelili v dve skupini. Tisti v prvi so imeli na voljo pol ure, da so se naučili določenega števila besed. Študentje v drugi skupini so se tri dni iste besede vsak dan učili po deset minut.

Na koncu se je izkazalo, da so študentje, ki so se učili pol ure skupaj, res na testih neposredno po učenju dosegali boljše rezultate v primerjavi z onimi, ki so se učili daljši čas, ter vsak dan po malo. Vendar so se slednji bolje odrezali na preizkusih znanja, ki so jih oboji opravili teden dni kasneje. 

Prepletanje različnih vrst problemov in s tem uporabo različnih znanj

V podobni študiji iz leta 2010 so študentje reševali matematične težave. Tudi ti so bili razdeljeni v dve skupini. Tisti v prvi so se mučili z nalogami iz različnih poglavji matematične znanosti, študentje v drugi pa so matematične sposobnosti preverjali po poglavjih. Ko so zaključili z enim, so se lotili nalog z drugega razdelka.

Sodelujoči iz prve skupine, ki so ob enem morali uporabljati znanja iz različnih matematičnih področji, so na dolgi rok na izpitih dosegali mnogo boljše rezultate od onih, ki so najprej reševali naloge iz ene snovi in nato preskočili na naloge z drugega področja matematike. 

Preverjanje

V namen ugotoviti, kako na spomin deluje sprotno preverjanje, so strokovnjaki leta 2006 v eni od študiji študente razdelili v tri skupine. Vsi so bili naprošeni, naj preberejo določeno snov. V eni od skupin so študentje snov štirikrat prebrali, sodelujoči v drugi skupini so isto gradivo prebrali trikrat in nato s testom preverili, koliko podatkov so si zapomnili. Študentje v tretji skupini so snov prebrali enkrat in opravili troje preverjanj.

Kot so izvajalci pričakovali, so se tisti, ki so snov prebrali največkrat, neposredno po učenju na testih, ki so jih zanje oblikovali, najbolje odrezali.

A po tednu dni  so jih prekosili študentje, ki so snov prebrali le enkrat in trikrat sami preverili, koliko so od nje odnesli.

PREBERITE še // Tehnike za lažje učenje

Pojasnjevanje

Pri dokazovanju učinkovitosti te metode, so leta 2010 strokovnjaki študente biologije naprosili, naj v učbeniku preberejo določeno snov. Sodelujoče so razdelili v dve skupini. Tistim v prvi so periodično zastavljali vprašanja, na katere sta bila možna samo dva odgovora: da ali ne. Študentje v drugi skupini so tekst samo prebrali.

Po podanih odgovorih so študentje iz prve skupine morali svoje prepričanje utemeljiti in podati pojasnilo, zakaj menijo, da je trditev pravilna ali napačna. Tisti, ki so po učenju snovi reševali test in pojasnjevali odgovore, so osvojili več znanja od onih, ki so gradivo samo prebrali. 

PREBERITE še // Osem preprostih načinov za boljši spomin

Obujanje spomina

Še zadnjo metodo, obujanje že osvojenih informaciji, so strokovnjaki leta 2002 preizkusili s pomočjo prostovoljcev, ki so se poglobili v matematično teorijo. Tudi ti so bili razdeljeni v dve skupini. Tisti v prvi so snov prebrali na glas in si med tem večkrat zastavili vprašanje, ali so prebrano že kdaj prej slišali oziroma prebrali (Sem to že vedel? Kje sem to že prebral?).Študentje v drugi skupini so gradivo samo na glas brali.

Na kasnejših testih se je izkazalo, da so tisti, ki so obujali predhodno osvojena znanja, dosegali boljše rezultate od onih, ki so snov samo brali in je niso povezovali s tistim, kar so nekoč že, ali bi lahko vedeli.

Gre torej za preverjene in uporabne metode učenja, ki jih je mogoče osvajati postopoma in jih uporabljati v kombinaciji ene z drugo:

Vsak dan se naučite nekaj snovi iz različnih predmetov, vadite reševanje različnih vrst težav (denimo pri matematiki rešujte naloge iz različnih poglavji in ne samo iz enega). Po zaključku poglavja sebe preverite, koliko ste se naučili in tako utrjujte znanje, si med študijem večkrat zastavite vprašanja, kot so: Zakaj je temu tako? Je to res? Kako se je to zgodilo? In se ob tem vprašajte še, če ste morda prebrano informacijo že slišali ali poznali.

Morda se vam bo zdelo, da so omenjeni načini učenja dolgotrajni in bi šlo po poti, ki jo že poznate, veliko hitreje. A vendar drži, da pravilno učenje zahteva čas, za katerega pa se na koncu izkaže, da je bil dobro izkoriščen.

Avtorica: M. F.
Foto: Shutterstock