Polona Požgan in Mojca Pehant: Nemogoče je biti sočuten do drugih, če ne zmoreš biti prijazen do sebe #pozitivnazgodba

Polona Požgan in Mojca Pehant se poznata že dvajset let in sta skorajda nerazdružljivi. Imata podobne vrednote, verjameta v iste stvari in iste ljudi, njuna prepričanja so usklajena, hkrati pa sta si tako različni, da sta druga drugi po vseh teh letih še vedno zanimivi. Odkar sta se leta 1999 spoznali, ju je pot zanesla pred televizijske kamere, na časopisne hiše, na odrske deske. Toda sčasoma sta ugotovili, da želita ustanoviti lastno podjetje Retorik, preko katerega drugim predajata tisto, kar najbolje obvladata: kako uporabljati besede, da bo svet lepši in boljši.

Pred kratkim sta izvedli brezplačen webinar Misija #IzberiSebe2. Kako je nastala ideja zanj?

Polona: V zadnjih letih večinoma sodelujeva z ženskami, zato nekako že znava opaziti in opredeliti tisto, s čimer se ženske v določenem obdobju življenja najpogosteje ukvarjamo - ne vse, seveda, ampak večina. Sprašujemo se, kaj nas bremeni, kaj nas razveseljuje, kaj nam povzroča skrbi in na kakšen način je priporočljivo komunicirati, da najlažje in najbolj pomirjeno shajamo s sabo in z drugimi.

Mojca: Ženske smo tudi tiste, ki največkrat skrbimo za vse okoli nas, večina nas gre celo tako daleč, da skrbimo za vse druge prej in bolj, kot zase. Zato je v času epidemije koronavirusa še bolj pomembno, da dobimo kakšno podporo, nasvet, opomnik “od zunaj”. Tokrat sva midve ta opomnik. (smeh)

Na Mični vam bomo redno predstavljali pozitivne, uspešne in dobre zgodbe. Optimizem in navdihujoče misli so te dni vredni še toliko več! Najdete jih pod ključnikom #pozitivnazgodba

Menda vaju je zelo presenetil odziv, saj se je na webinar prijavilo okoli 260 žensk. Čemu pripisujeta tako velik odziv?

Polona: Ženske smo v obdobju, ko se soočamo z epidemijo koronavirusa, izredno obremenjene. Potrebujemo nekaj, kar nam predstavlja sprostitev, hkrati pa nas pomirja dejstvo, da si odtrgamo vsaj nekaj minut zase in da v tistem času naredimo kaj takega, kar nam koristi. Znotraj skupin, ki jih z Mojco ustvarjava in vodiva, ženske tudi zelo hitro ugotovijo, da niso same in da se nas večina sooča z zelo podobnimi težavami.

Mojca: Menim, da je tako veliko zanimanje kazalnik, da smo ženske vseeno postale bolj pogumne. Da opuščamo razmišljanje, da je treba vse narediti sama in si upamo poiskati del podpore in kakšen nasvet pri drugih.

Kakšen je namen webinarja Misija #IzberiSebe2?

Polona: V 40-ih minutah razkrijeva več o tem, kako s čim manj strahu, napora, utrujenosti in nervoze skozi “karantensko obdobje”, poveva, kateri so najpogostejši problemi nas, žensk, in kako se z njimi soočati, predstaviva pa tudi orodja, s katerim lahko pridemo do trajnih rešitev zase.

Ženske se prevečkrat srečujejo s preobremenjenostjo, slabo samopodobo, pomanjkanjem samozavesti - zasebno in poslovno, z vračanjem v preteklost, z bičanjem z besedami in mislimi, pa z ukvarjanjem z vprašanjem: “Kaj bodo rekli drugi?”

Mojca: Osnovna sporočila webinarja so, poleg teh, ki jih je navedla Polona, sporočiti ženskam, da ni nič narobe, če vsega ne zmorejo, da imajo pravico tudi v takšnih časih poskrbeti zase - ker bodo samo v tem primeru lahko skrbele za druge - in jim pomagati s konkretnimi nasveti, drobnimi triki, ki jih lahko takoj uporabijo v vsakdanjem življenju.

S katerimi težavami se, po vajinih izkušnjah, najpogosteje srečujejo ženske?

Polona: S preobremenjenostjo, slabo samopodobo, pomanjkanjem samozavesti - zasebno in poslovno, z vračanjem v preteklost, z bičanjem z besedami in mislimi, pa z ukvarjanjem z vprašanjem: “Kaj bodo rekli drugi?” in z utrujajočim iskanjem popolnosti v vseh oblikah in pomenih te besede.

Mojca: Pa z raznimi strahovi, z nemočjo, s kroničnim pomanjkanjem časa in s stresom, ki ni samo posledica epidemije, pač pa seštevka vseh mogočih dejavnikov, in zaradi velikega števila vlog, ki jih imamo v vsakdanjem življenju - mama, žena, hčerka, delavka, gospodinja, organizatorka, zdaj še učiteljica, animatorka…

S katerimi izzivi pa se vidve soočata v času epidemije koronavirusa?

Polona: Največ težav imam z usklajevanjem zasebnega in poslovnega življenja. Ko sem z otrokoma, imam pogosto slabo vest, ker me čaka delo, ko delam, pa se obremenjujem, ker se aktivno ne ukvarjam z otrokoma.

Mojca: Ja, to je eden od večjih izzivov. Zame je izziv tudi to, kako ostati osredotočena na eno stvar in ne preskakovati med različnimi dejavnostmi. Večkrat se zalotim, da sem nervozna, ker nekaj ni končano in potem že delam nekaj drugega, pa naj gre za pospravljanje ali kaj službenega.

Imata velikokrat težave s tem, da ne znata sebe postaviti na prvo mesto in ne prisluhneta svojim potrebam?

Polona: Vsekakor. To je bila moja “diagnoza” dolga leta. Vselej sem smatrala, da sem egoist, če najprej poskrbim zase. Še danes se mi zdi skorajda greh to izgovoriti. Z leti in izkušnjami, večkrat zelo bolečimi, sem se naučila, da če sama ne poskrbim zase, tudi kdo drug ne bo. Ljudje se do nas vselej obnašajo tako, kot jim dovolimo, da se.

Prepričanje, da je postavljanje sebe na prvo mesto egoistično, je zagotovo eno od bolj močno zasidranih v meni.

Mojca: Seveda, saj to je vzorec, po katerem smo bili vzgojeni. Veliko je prepričanj, ki nam ne služijo in nas nekako vodijo skozi življenje. Prepričanje, da je postavljanje sebe na prvo mesto egoistično, je zagotovo eno od bolj močno zasidranih v meni, ampak se trudim, da živim po prepričanju, da bom lahko drugim pomagala le, če bom jaz dobro. Tako, kot vseh drugih vzorcev iz preteklosti, se je tudi tega potrebno zavestno “lotiti” in vztrajati pri tem, da ga spremeniš.

Kako se spoprijemata s stresom, kadar se nakopiči preveč obveznosti?

Polona: Odpravljam ga kar sproti in ne dovolim, da se stres preveč nakopiči. Čeprav sem bila od nekdaj navajena in naučena, da zmorem vse sama, se danes nemudoma, ko začutim, da gre določena zadeva čez meje moje zmogljivosti, obrnem po pomoč. Že nekaj let obiskujem psihoterapijo, kjer predelujem tako izzive iz zasebnega, kot tudi iz poslovnega področja. Pomaga mi tudi striktno izvajanje jutranje rutine. Že več let zapored vstajam ob petih in dve uri vsako jutro posvečam meditaciji, jogi in pisanju dnevnika, da zbistrim svoje misli.

Mojca: Moj filter za stres so pobegi na morje. To naredim tako pogosto, kot se le da, vsaj za dva dni. Vendar se to ne zgodi dovolj pogosto, da bi mi pomagalo pri vsakodnevnih stresnih situacijah, zato tudi jaz prakticiram meditacijo, za razliko od Polone pa to počnem zvečer. Pred kratkim sem odkrila še boks. (smeh)

Že več let zapored vstajam ob petih in dve uri vsako jutro posvečam meditaciji, jogi in pisanju dnevnika, da zbistrim svoje misli.

Na webinarju govorita tudi o slabi samopodobi in pomanjkanju samozavesti. Sta se s tem spopadali tudi vidve?

Polona: Najbrž ni osebe na tem svetu, ki se ne spopada s tem. V nekaterih obdobjih življenja bolj, v nekaterih manj. Samozavest zvišamo vsakič, ko stopimo iz svoje cone udobja in storimo nekaj, česar smo se bali.

Mojca: Zdi se mi zelo zanimivo, kakšna je razlika med tem, kako se dojemamo sami in kako nas vidijo drugi. Stavek: ''Lahko je tebi, ki si tako samozavestna'' slišim zelo pogosto. Toda pogosto ni tako, tudi jaz se namreč še vedno včasih sprašujem, če sem res nekaj naredila dovolj ‘popolno’ in kakšni bodo odzivi. Dejstvo pa je, da dolgoletno delo na sebi pusti pozitivne sledi in zdaj te trenutke “ulovim” ter se prijazno opomnim, da je dovolj, če sem dovolj dobra. Situacij, ko bi slabo mislila o sebi ali bi mi manjkalo samozavesti, je v zadnjih letih res bistveno manj.

Znata biti sočutni, prijazni do sebe?

Polona: Z leti vedno bolj. Predvsem se trudim živeti to, kar “pridigam” drugim.

Mojca: Ja. Kot že rečeno, menim, da je nemogoče biti sočuten do drugih, če ne zmoreš biti prijazen do sebe.

Eno izmed vprašanj, ki se ga dotikata na webinarju je, kaj te v tem trenutku najbolj navdušuje. Kaj vaju najbolj navdušuje v tem trenutku?

Polona: Morda se sliši čudno, ampak mene vselej znova navdušuje moje delo. Navdušena sem nad učenjem, preizkušanjem novih stvari, spoznavanjem novih ljudi in raztezanjem svojih meja - fizičnih in umskih. Najbolj pa me navdušujeta moja sinova. Vsak dan znova. Z idejami, s pogledom, ki sije iz njunih oči, s pogostim smehom, z razmišljanjem, z njuno brezskrbnostjo in z njunim pogledom na življenje. Tam, kjer jaz zakompliciram, onadva poenostavita. Tako se vsak dan učimo drug od drugega.

Mojca: Navdušuje me vse dobro, kar prihaja s to krizo, pa se o tem morda premalo govori. Navdušuje me solidarnost ljudi, navdušuje me dejstvo, da smo se ustavili in spet vidimo in slišimo drug drugega. Nenazadnje me navdušuje tudi dejstvo, da bo večina prevetrila svoje vrednote in postavila stvari na novo. In navdušuje me moč, ki jo imamo kot posamezniki, da se zoperstavimo burji in orkanom, ki nas premetavajo - posebej ženske.

Preberite še: Nuša Lesar: Ne gre drugače, kot da postanem malce egocentrična

Morda vas zanima tudi: To so prijateljstva, ki jih moraš imeti v življenju