Lana Bauman: Kajtanje je za vse, ki na morju ne bi le ležali na plaži

Inštruktorica kajtanja Lana Bauman zagotavlja, da se lahko tega športa loti in nauči vsak, najbolje je začeti v tečaju.

15.7.2020 ob 5:50 | Foto: osebni arhiv, Szymon Barylski/Getty Images

Slika avtorja - Špela  Robnik Piše:

Špela Robnik

spela.robnik@delo.si

Lana Bauman: Kajtanje je za vse, ki na morju ne bi le ležali na plaži

Že kar nekaj poletij nazaj se je Lana Bauman z »zmajem« prvič dvignila iz vode in se z vetrom odpeljala po vodni gladini v zanimivo dogodivščino, ki traja še danes. Odtlej je vsako njeno poletje v znamenju kajtanja. Kmalu po tem, ko je med kajtarje »prestopila« od surfarjev na deski, in opravila tečaj, je začela svoje znanje deliti tudi med druge. Od maja do oktobra sodeluje z različnimi kajtarskimi šolami v Sloveniji, njena najljubša destinacija pa je Grčija, ki jo letos že močno pogreša.

Zakaj poskusiti? Kaj je njo prepričalo, da se je vpisala v tečaj? »Odvisno, kakšen človek si, jaz poleti na morju ne morem biti pri miru, naveličam se in potrebujem neko aktivnost. Kajtanje je fizično precej enostavno, nauči se ga lahko vsak, ne glede na to, kako je telesno pripravljen. Tehnika učenja in tehnologija danes omogočata, da je ta šport primeren za marsikoga. Predvsem pa je zelo zabavno. Če nisi tip, ki bi lahko cele ure ležal na plaži, je to odlična izbira, še zlasti na poletnih destinacijah, kot je Grčija.«

Spiješ malo vode, nič hujšega

Pa vendar, marsikatero dekle ima ob pogledu na kajtarje, ki švigajo sem in tja, skačejo gor in dol nad vodo, pomisleke, da vse skupaj ni tako enostavno. Kaj je najtežje? Lana pravi, da nič ni težko, je pa pomembno »pregurati ta začetni del, ko se tudi kdaj zgodi, da spiješ malo morske vode.« »Tega ni veliko. Pomembno je, da ne obupaš. Sama še nisem imela primera, da bi koga to odvrnilo od kajtanja.«

Lana Bauman je kajtarka postala v Grčiji, tja se še vedno najraje vrača. Foto: osebni arhiv

Tečaj se tako začne s teorijo na plaži, nato se v vodi naučiš nadzorovati in voditi kajt, še brez deske. Ko pa to obvladaš, pa je na vrsti t. i. »body drag«, ko se uležeš v vodo in simuliraš vožnjo, »pustiš, da kajt vleče tvoje telo po vodi. Ta del se morda zna komu tudi zameriti«. »Najtežji del je verjetno za vsakega kaj drugega. Za nekoga je lahko začetek zelo zabaven, pa se mu zatakne ob učenju vožnje na deski, za koga drugega obratno.«

Na 'windsurfu' se na primer lahko postaviš na desko in poskušaš speljati, pri kajtanju pa te lahko odpihne s plaže.

Kako začeti? Vsekakor »ne počnite tega doma« in se športa ne lotevajte sami. »Definitivno in obvezno v šolo kajtanja! Z nekom, ki ima licenco in ve, kaj dela. Sicer lahko ogrožaš sebe in druge na plaži. Na 'windsurfu' se na primer lahko postaviš na desko in poskušaš speljati, pri kajtanju pa te lahko odpihne s plaže,« opozarja Mariborčanka.

Tudi opreme nikar ne kupujte vnaprej, temveč jo raje spoznajte v sklopu tečaja in si jo najprej izposodite, šele pozneje, ko boste približno vedeli, koliko obvladate in v kakšnih razmerah boste kajtali, si nabavite svojo.

Nizka in ravna voda

Kakšne pa so idealne razmere za kajtanje? »Ko enkrat šport obvladaš, ni več važno, kakšna je obala in veter, za začetnike pa je zagotovo zelo priporočljivo, da gre za 'spot' s plitvo vodo, da je 'flat', torej, da ni valov in mirna voda, da je na plaži veliko prostora in lahko mirno pripraviš opremo, da ne ogrožaš sebe in drugih. Da je plaža tudi razmeroma prazna, brez kakšnih manjših objektov; senčniki, drevesa, hiške. Dobro je tudi, da veter piha z morja proti obali, a ne pravokotno, temveč malo pod kotom.« Vetra tudi naj ne bo preveč, idealno za učenje je med 15 in 20 vozli.

Tudi sama ima najraje, da je voda »ravna«, da piha veter vzdolž obale, vendar pa ima zase raje bolj globoko vodo. »Strah me je, da bi ob kakšen skoku ali triku padla v prenizko vodo. Moje idealne razmere za kajt so morda nekoliko nenavadne, a imam raje imam globoko, čisto in hladno vodo. Zdaj vozim tudi surf desko in že iščem tudi kakšne mini 'valčke'«.

Raje ima globoko vodo, zaradi skokov. Foto: osebni arhiv

Ko obvladaš tudi sleng ...

Pri vsem skupaj pa ne gre le za šport, na tečajih in tudi po njih, kot kajtar postaneš del neke skupnosti. »To je druženje, ves dan se z drugimi kajtarji pogovarjaš o tem, iščeš nasvete, se spodbujaš, deliš mnenja, gledaš napoved.« Tudi ko se tečaj že konča. Mnogi se s kajtarskimi šolami odpravijo na počitnice, čeprav ne potrebujejo več tečaja, temveč tam nato kajtajo sami. »Komunikacija med nijimi je zanimiva. Še zlasti, ko ti začetniki začnejo uporabljati ta naš kajtarski sleng.«

 

Večina tako postane in ostane kajtarjev. Samostojni kajtar praviloma že lahko postaneš po opravljenem tečaju, »ko znaš sam dvigniti in pripraviti kajt, poznaš osnovna pravila, ki se jih držimo na vodi, da si se sposoben vrniti nazaj, si samostojen in da ne potrebuješ reševanja, razen če to seveda zahteva kakšna posebna situacija zaradi razmer.« Je pa res, da je mnogokrat uspešnost tečajnika odvisna od vetrovnih razmer. Veter je pač predpogoj za kajtanje, včasih ga je treba pač neskončno dolgo čakati. Če ga ni, se je težko (ali pa težje) naučiti. A načeloma so danes tečaji in tehnike učenja že tako napredne, da lahko uspe vsakomur, zagotavlja Baumanova.

Ni pa tečaj vse. Še bolj pomembna je praksa, ki sledi. Najbolj idealno za začetnike je, da po enotedenskem tečaju še ostanejo teden dni na destinaciji in kajtajo sami. »Po navadi se tako še naprej lahko družiš z novimi prijatelji, ki jih tam spoznaš, se posvetuješ z inštruktorji, ko česa ne veš, se varneje počutiš, kot če bi se nekam odpravil kajtati sam.« Pomembno je, da si čim več časa na vodi in znanje utrdiš hitro po tečaju, ko si že vajen tudi opreme in razmer.

Paleta kajtov v zraku na plaži Essaouira v Maroku. Foto: Szymon Barylski, Getty Images

Najraje v Grčijo

Ostane tako le še zadnje vprašanje: kam? Lana bi letos že morala kajtati na Limnosu, a situacija s koronavirusom ji je podrla načrte. Vseeno se nadeja, da bo kmalu lahko prišla do njej ljube Grčije. Kajtati se je naučila na Lefkadi. Milos Beach je izjemno priljubljena destinacija tudi med Slovenci, številni tam ostanejo celo poletje.

Sicer pa je pri nas z možnosti »tako tako«, pravi. »Razmere so primerne na kakšnih jezerih in gramoznicah, a vprašanje je, če ti je do tega. Zelo pomembno je namreč tudi, da je veter konstanten. Tega pa pri nas še nisem doživela.« So pa letos, med zaprtjem mej, številni »odkrili« Izolo, med preverjenimi bližnjimi destinacijami je tudi Medulin, Ližnjan, idealen za začetnike je Gradež v Italiji. »Nizka voda, kilometri plaž, konstaneten veter, brez valov.« Ali pa Nin, Pelješac, Neretva, morda tudi Blatno jezero. »Tisti najbolj zagrizeni kajtajo tudi pozimi, a meni ni do tega. Kajtanje zame pomeni morje, poletje, vročino.«

--> Nagradni natečaj: Glasujte za najlepšo balkonsko zasaditev

Preberite še: Marko Grilc - Ni je take živali, kot je moja Nina

Morda vas zanima tudi: 5 namigov za najlepša doživetja v slovenskih hribih


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)