Kaj vse se spremeni, ko si mama #kolumna

Ko se spominjam svojih študentskih časov, ko se mi je seveda (kot večini) zdelo, da sem noro zaposlena in da 'nimam časa', mi gre kar na smeh. Tudi ko se je v moje življenje (že kar kmalu) vpletlo delo, vedno več dela, temu z današnje perspektive težko rečem, da sem bila noro zaposlena. Čas je dobil novo dimenzijo, ko se je rodil moj prvi otrok.

Vedela sem, da bo z otrokom veliko dela, pravzaprav sem se pripravila na to skoraj bolj, kot bi se bilo treba. V resnici razen prvih mesecev, ko je dojenček čisto nebogljen, z otrokom spet ni tooooooliko dela, čeprav ga je veliko. Tisto, kar je bil zame največji kulturni šok, ko sem postala prvič mama, je bilo dejstvo, da nisem več gospodar svojega časa. Naenkrat začne malo bitje krojiti in razporejati tvoj čas. Tudi če se ne ukvarjaš z njim, je tvoj čas kljub temu na čuden način prva leta vedno podrejen njemu. No, ne samo prva, kar naprej, ampak prvih nekaj let je bilo to najbolj izrazito, potem je prišel pa že drugi – in zgodba se je ponovila. S številom otrok se, ne glede na njihovo starost, začne že sicer tanek led časa, ki ga imaš 'zase', še bolj tanjšati. Ne rečem, da ga sploh ni, se ga moraš pa naučiti vzeti ali si ga nekako izboriti, ker sicer mirno mine 10, 15 let, ko ti še vedno 'nimaš časa'. Tako je počela generacija naših mam – vsaj moja je bila točno taka in še danes ne razume, da si časa zase samo ni vzela, bil pa je. Jaz sem se že pred prvim porodom odločila, da ne bom ponovila njene zgodbe. Odločila sem se tudi, da bom ohranila sebe.

Kaj to pomeni? Ko se ti rodi otrok, si prve mesece čisto 'noter', to je razumljivo in za to je poskrbela tudi narava s hormoni. Vseeno pa nisem nikoli najbolj razumela žensk, ki so z materinstvom izgubile staro sebe in so bile samo še mame. Ženske, s katerimi se ne da pogovarjati o ničemer drugem več, razen o otroku. O tem, po kateri hrani ga zvija, kako najbolje podira kupčke, kakšen je njegov kakec, da ima najraje to hrano itd. itd. itd. Vse to zanima tudi mene – za mojega otroka. In o vsem tem se lahko pogovarjam, ampak ne 3 ure v kosu! Tako me materinske vozičkarske 'sekte' v naselju, kjer živim, nikoli niso sprejele medse – niti si sama nisem tega želela niti nisem poskušala prestati iniciacijo za sprejem v klub.

Naslednja stvar je urejenost. O tem, koliko mi pomeni, sem že pisala. Prisegla sem si, da tudi na račun materinstva ne bom spreminjala svojih meril glede tega. Seveda urejenost prilagodiš situaciji: po otroških igriščih ne hodiš v visokih petah, ampak da bi postala razvlečena udobna trenirka moja uniforma – ne, hvala! Poznam ženske, ki so z materinstvom tudi navzven postale 'mame', in to ni zame.

PREBERI še // Si lahko preveč urejen? 

Kaj pa čas za druge ljudi? Tudi če imaš prve mesece najraje družbo sebi podobnih (mam), ki razumejo, kako se 'kava' z dojenčkom ali majhnim otrokom lahko hitro spreobrne v neuspelo zadevo, pa mi je pomembno, da ohraniš čas tudi za ljudi, s katerimi se dobivaš sama. SAMA! Tukaj se tisti del gospodarjenja s tvojim časom najbolj zaplete. Ko postaneš mama s kupom obveznosti in službo, ti gre cela družinska situacija zelo na roke pri tem, da bi na vse druge ljudi, npr. na prijateljice, za nedoločen čas kar pozabila. Tako težko je namreč ob vsem najti čas zanje in ga uskladiti še z njihovim prostim časom. Največkrat je to hudo zapletena kombinatorika, ampak moraš se spraviti ven. To je prva stvar. In druga: čas samo zate. V kratkem sem bila na nekaj negah obraza, obrvi, pri frizerju … in na unovčenje me čaka še en bon za nego telesa. To je tisto, kar ženske nujno potrebujemo! Ne gre toliko za samo nego in njene morebitne (ne)učinke, gre za to, da si vzameš čas zase in se ustaviš. Ko mi je kozmetičarka masirala obraz, v ozadju pa se je vrtela zen glasba, sem se zalotila, da se sploh ne morem sprostiti, ker mi je v zadnjem času, ko živim res hektično, adrenalin začel preveč krojiti življenje. Sprejela sem sklep, da si bom od zdaj redno podarjala take mini tretmaje, ker imam od njih ogromno koristi jaz in moji bližnji. Vse to in vsi čveki s prijateljicami so boljši od vsake psihoterapije.

Prevetrim misli, se sprostim in se vrnem domov bolj lahkotna in neobremenjena. Potem spet lahko moja dva odjemalca časa in energije (ampak to slednjo mi tudi vračata, jasno) jemljeta iz polnega izvira, jaz pa se ne počutim izpraznjene. Materinstvo je pač služba s 24-urnim delovnim časom in vsa umetnost je v balansiranju med obveznostmi in užitki.

Kolumno je napisala Katarina Mihelič Bajt