Gašper Bergant: Humor mi je pri dekletih prinesel več sreče kot videz

Preden sem poklicala Gašperja Berganta, sem imela po pravici povedano malo treme. Po eni strani zato, ker je eden mojih najljubših komikov, po drugi pa strani pa zato, ker me je bilo res strah, da ne bo smešen. Po dveh minutah pogovora pa je strah zbledel, saj je Gašper iskren in zabaven sogovornik. Ne leporeči in kar daje njegovim odgovorom še poseben čar, je zagotovo njegovo narečje. Savinjčan, ki je po mnenju mnogih naredil več reklame za Luče in suhomesnate izdelke, kot katerakoli reklama. Pravi, da se z občutkom za humor rodiš in se ga ne moreš naučiti, za razliko od drugih poklicev pa je slaba samopodoba pri stand up komediji prej prednost kot slabost. Najljubši del poklica pa kot v šali pove: nakazilo. Krivica, ki mu je bila storjena s tipkanjem tega intervjuja je žal nepopravljiva, saj je njegovo narečje del njega.

Kako ste kaj v teh časih? Tudi stand up komiki ste eni tistih, ki vam ni bilo prizaneseno v času epidemije.

Delo od doma za nas ni sprejemljivo, tako da čakamo, da se kaj spremeni. Jaz sicer zdaj delam neke kampanje in poskusimo preko spletnih strani delati, vendar mislim, da je za letos konec. Mi bomo očitno brez dela.

S čim se ukvarjate zadnje čase? So nastopi preko spleta postali stalnica ali se tega bolj izogibate?

Tako ni možno delati, ker ni odziva. Pri nastopanju preko spleta dejansko nič ne dobiš nazaj in imaš navaden monolog.

Poznamo vas kot komika, v resnici pa o vašem življenju ne vemo kaj dosti. Ko vzamemo humor in sarkazem, kdo je Gašper Bergant?

Hmmmm. En model, ki bi zelo rad imel en plac za delavnice. Kaj pa jaz vem. Sam sebe opisati je vedno bizarno. Mislim, da nihče ne zna na takšno vprašanje čisto konkretno odgovoriti. Po duši še vedno Zgornjesavinjčan, ki skuša nasmejati ljudi.

Kako ste sploh stopili na pot stand upa? Se spomnite svojega čisto prvega nastopa?

Spomnim se, da je bil zelo bizaren. Prvi so vedno najbolj čudni. Stal sem zraven Tina Vodopivca in mislim, da je bil tam tudi Perica Jerković. Nikogar nisem poznal, vsi so imeli neke listke z napisanimi forami in sem si mislil, aja to si eni zapisujejo. Do takrat sem mislil, da je to vse iz glave. No potem sem naredil pet minut nastopa, en joke je dejansko ratal in to mi je pomagalo, da me je držalo dve leti pokonci.

Meni gre blazno na živce, ker ima vsak neko mnenje o vsem skupaj.

Kako pa so domači gledali na to, ko ste naznanili, da se boste ukvarjali s komedijo?

Mislim, da tako kot vsak starš, ki bi mu otrok to povedal. Samo gledali so, če sem normalen. Še vedno moram razlagati, kaj točno delam. Kar je razumljivo, saj to dejansko je nekaj čisto novega. Če realno pomisliš, dobrih 20 let nazaj ni še nihče vedel za to, zdaj se da pa kar živeti od tega.

Imate morda sami željo pomagati mladim, na poti v stand up?

Ne, jaz mislim, da se tega ne da naučiti. Lahko malo pomagaš ljudem, kar se tiče samozavesti in javnega nastopanja, ampak da boš pa nekoga naučil, kako biti smešen, to pa ne gre. Lahko nekomu pomagaš, da ga malo porineš naprej, ampak na koncu je vse od tebe odvisno.

Imate kdaj občutek, da ljudje v vsakem trenutku vašega življenja pričakujejo, da boste zabavni, da boste pokali šale? Recimo pridete na pošto, bencinski servis, v trgovino, tam pa čakajo na kakšno dobro šalo ob plačilu računa?

Ja, vedno. Na pogrebih me sprašujejo, koliko imam novega materiala. Vsi pričakujejo, da boš ves čas smešen. Saj v končni fazi si lahko. Jaz se moram včasih zadržati, ker se mi zdi, da bolj, kot je žalosten trenutek, več smešnega najdem v tem. Sem že imel tudi prepire z ljudmi, ki niso razumeli, da gre samo za šalo.

Se pravi, da pogrebi niso prava lokacija za testiranje novega materiala?

So, so. Tam je zelo hvaležna publika, ker ti ne morejo nič nazaj reči. Se pa v vsaki situaciji najde čas za humor. Po moje so se še na fronti v 1. svetovni vojni, medtem ko so jih streljali, se je kdo spomnil, kako biti zabaven, da je malo napetost padla.

Mogoče vprašanje v duhu tega časa. Je humor tisto, kar nas lahko reši ali pa vsaj malo pomaga prebroditi te čudne čase?

Lahko pomaga, reši pa nas samo lahko samo to, da se vse skupaj neha. Meni gre blazno na živce, ker ima vsak neko mnenje o vsem skupaj. Je zabavno obdobje, po eni strani sebe zelo spoznaš, koliko si psiho, koliko se razumeš z ljudmi, s katerimi živiš, koliko si tik pred tem, da se ti zmeša …

In kaj ste vi spoznali sami o sebi v tem času? Ste se kaj novega naučili?

Ugotovil sem, da bom moral nazaj na podeželje, ker na obrobju Ljubljane so petarde očitno nekaj vsakdanjega in to poka, kot da smo na fronti. Pogrešam svoje domače kraje in na splošno, kjerkoli je breg, ne pa ta megla v Ljubljani, to se mi bo zmešalo.

Včasih za smeh gledam Zadnjo besedo. To gledam in se res zabavam. 

Kaj pa šale o koroni, so vam všeč? Imate mogoče najljubšo?

Jaz se kar izogibam tistim temam, ki so najbolj očitne. Tako kot recimo Trumpu. To bodo zdaj vsi delali. Se mi zdi, da imajo ljudje polno kapo te korone in se te teme res izogibam.

Kdo pa vas iskreno nasmeje? Kakšen humor vam je blizu?

Opazil sem, da je zelo odvisno od razpoloženja. Včasih mi pašejo najbolj »glupe fore«, včasih pa neke sofisticirane. Zadnjič sem gledal en neumen indijski film z naslovom 3 Idiots, totalen nesmisel, ampak tako je bil smešen, ravno zaradi tega. Od tujih komikov mi je zelo všeč Patrice O'Neal, Loius C. K., Marc Maron, ampak oni so čisto vsak svoj format, tako da je odvisno od dneva. Včasih za smeh gledam Zadnjo besedo. To gledam in se res zabavam.

Kaj vam je najljubši del poklica?

Nakazilo (smeh). Ne no, najboljši del je, če si prišel pred publiko, kjer sproti dodaš kakšne šale. Da se na samem nastopu spomniš kakšne nove fore in da se publika odziva. To je super. Vedno, ko koga nasmejim, da vem, da so se imeli ljudje fajn, pa če greš na nastop v dobri družbi, s komikom, s katerim se lahko pogovarjaš, to je tudi super.

Koliko pa vam je humor v življenju pomagal pri osvajanju deklet?

Zagotovo bolj kot videz (smeh). Hvala bogu sem uspel, kakšno nasmejati in to je bilo tisto, kar sem imel za ponuditi. Je pa zanimivo, kako postaneš zanimiv, ko si enkrat »potrjeno« smešen. Če bi jaz pri dvajsetih leti vedel, da je to vse, kar rabiš … Ne pa da sem vse narobe delal.

Ste v zasebnem življenju tudi tako zabavni? Radi nasmejete ljudi?

Ja sem kar zelo pritegnjen. Ne maram biti slabe volje, sem bolj veseljak. Saj imam tudi svoje dneve in trenutke, ampak se skušam zelo hitro spraviti ven iz tega.

Nasvet za mlade komike?

Nizka samopodoba je nekaj najboljšega za ta poklic. Pa da si vsaj sem pa tja malo smešen.

Preberite še: Ciril Komotar: Gledalke so vesele, ko v vlogu vidijo ženo in hči ali celo psa

Morda vas zanima tudi: David Urankar: Nič ni samoumevno, niti espresso v centru mesta