Dolgoročni škodljiv vpliv tepeža po ritki

Da fizično kaznovanje otrok ni sprejemljivo, je že dolgo znano in večina staršev se tega zaveda. Kljub temu pa so mnenja glede tepeža po zadnji plati deljena. Nekateri trdijo, da otroku občasni udarci po zadnjici ne škodujejo, medtem ko drugi jasno zagovarjajo tezo, da tudi ta oblika kaznovanja ni sprejemljiva in ga ne opravičujejo v nobenem primeru.

Kaj pravijo strokovnjaki

Rezultati nove raziskave, ki jih je povzela publikacija Developmental Psychology, pritrjujejo prepričanju slednjih. V njej se je izkazalo, da imajo otroci, ki so bili od 15. meseca starosti deležni te oblike kaznovanja, vedenjske ter značajske težave kasneje v otroštvu in v najstniških letih. Te so bile pri tepenih otrocih prisotne ne glede na raso in socialno-ekonomski status.

Druga raziskava, objavljena v časopisu Child Abuse&Neglet je spremljala vpliv tepežkanja po zadnjici vse do odrasle dobe. Raziskovalci so pod drobnogled vzeli 8300 moških in žensk, starih od 19 do 97 let. Skoraj 55 odstotkov teh je povedalo, da so bili kot otroci deležni udarcev po zadnjici. Med njimi se jih je prav tako 55 odstotkov v odrasli dobi soočalo z depresijo in drugimi psihičnimi težavami, ob tem so imeli pogosteje težave z alkoholom in drogami v primerjavi z otroki, ki tepeža niso okusili.

Dolgoročne posledice

"Pomembno je, da se starši vzdržijo vsake oblike fizičnega kaznovanja, saj je jasno, da to prinaša dolgoročne posledice," je pojasnil Gustavo Carlo, psiholog in avtor zadnje raziskave.

Prejšnje študije o vplivu fizičnega kaznovanja otrok so izpostavljale kratkoročne posledice na razvoj, novejše pa opozarjajo, da ima tepež po zadnjici tudi dolgoročne negativne učinke.

"Naša dognanja so pomembna, kajti raziskava iz leta 2014 je pokazala, da se udarcev po ritki starši velikokrat poslužujejo že v zgodnjem otroštvu," je še povedal Carlo in dodal, da je približno 30 odstotkov otrok, mlajših od enega leta, tepeno po zadnjici.

Primerne vzgojne tehnike

Obstaja veliko načinov, kako otroka disciplinirati brez fizičnega kaznovanja, taktike, ki so se izkazale kot najučinkovitejše pa vključujejo odmik, predah, jasno postavljene meje in določena pravila, dosledno spoštovanje teh in kvalitetna komunikacija z otrokom.

Pomembno pri tem je, da so starši v svojih zahtevah realni in potrpežljivi, da jih prilagajajo starosti malčka in da upoštevajo dejstvo, da se otroci vedno učijo ter raziskujejo svet okoli sebe.

Fizično kaznovanje podaja napačno sporočilo

Res je, da so starši včasih izčrpani in utrujeni ter se ob neubogljivosti poslužujejo fizične kazni, a Carlo poudarja, da to ni rešitev težav, kajti otrok ob tem ne razume, kaj je storil narobe in kaj mora popraviti.

Fizična kazen je za otroka ponižujoča in ruši odnos med njim in odraslim, ki jo izvaja. Starš je namreč v tej situaciji v fizični prevladi in na temelju ustrahovanja poudarja svojo moč ter avtoriteto. Hkrati se malček tako uči, da je nasilje sprejemljiv način reševanja konfliktnih situaciji, kar ni dobra popotnica za mladostniško in odraslo dobo, se strinjajo razvojni psihologi.

Povzeto po portalu Miss7

Preberite še: Ne pozabimo, gledajo nas otroci. Oni živijo tukaj in zdaj (Piše Manca Čampa Pavlin)

Morda vas zanima tudi: Priznana slovenska pediatrinja o tem, kaj otroci res potrebujejo od svojih staršev