Dobila zadnji sedež na letalu in spoznala ljubezen svojega življenja (danes sta poročena že 40 let)

"Ko pogledam nazaj, kaj vse se je moralo zgoditi, da sva se srečala, je res neverjetno," se svoje sreče zaveda Graham Kidner. "Ena majhna sprememba in se nikoli ne bi spoznala. Bilo nama je usojeno," pravi danes. A zdaj se bomo vrnili na začetek te zgodbe, še preden je Graham spoznal svojo bodočo ženo.

Vickie Moretz je februarja 1982, ko je imela 22 let, potovala iz Amerike v London, kjer za nekaj mesecev dobila službo v hotelu. Z njo je šla najboljša prijateljica Sandra. Bili sta navdušeni, da sta dobili tako poceni letalski karti.

A takrat še nista vedeli, da sta kupili tako imenovani stand by vozovnici. To je pomenilo, da bi se jima lahko kaj hitro zgodilo, da na letalu ne bi bilo prostih sedežev in se nanj ne bi mogli vkrcati.

Usodne vozovnice

Šele na letališču sta ugotovili, kaj je bil razlog za poceni vozovnici. Sledila je panika: kaj, če se eni uspe vkrcati na letalo, drugi pa ne? Osebju sta pojasnili, da prvič potujeta v tujino in da sta odvisni druga od druge.

Prva je sedež dobila Sandra, nekaj minut kasneje se je smela vkrcati še Vickie, ki so ji povedali, da je dobila čisto zadnji sedež na letalu. Sledila je še ena dobra vest: prost je bil ravno sedež ob njeni prijateljici Sandri, kar je povzročilo nov val veselja.

Z njima je trisedežno vrsto zaključil prej omenjeni Anglež Graham, ki ga je Sandra spoznala, medtem ko je čakala na razplet Vickiine usodne.

Navdušen nad Američankama

Tudi Graham je takrat štel 22 pomladi. Končal je s študijem in želel nadaljevati na pravu. A vmes si je vzel nekaj premora in se za več mesecev odpravil v Ameriko.

Ko je zmanjkalo denarja, mu ni preostalo drugega, kot vrnitev v domovino. Tudi sam je kupil enak tip karte kot dekleti, le da je vedel, v kaj se spušča.

Da je bil navdušen, da je dobil sedež na letalu, ne bomo posebej omenjali, da pa so ob njega posedli še lepi in zgovorni Američanki, ki sta komaj čakali, da izvesta vse o Angliji iz prve roke, pa je bila češnjica na vrhu smetane.

Na nočnem sedemurnem letu niso zatisnili očesa, prijateljske vezi pa so se takoj stkale. "Res smo se smejali," se poleta danes spominja Vickie. 

Oranžni kodri in fotografija 

Vickie od Grahama v tistem trenutku ni pričakovala ničesar, razen prijateljstva. 

Še danes se ga dobro spomni: imel je nakodrane oranžne lase, trajno, in takrat je bil to tip fantov, ki so bili všeč Sandri, zato je menila, da je njena kolegica našla svojo ljubezen.

Pot v London je šla h koncu, dogovorili pa so se, da jima bo Graham ob pristanku pomagal s prtljago, jima marsikaj razkril o zgodovini mesta in jima ga, kakopak, tudi razkazal.

Peljal ju je tudi na prvi pravi angleški čaj, a še preden ju je zapustil in odšel proti domu, kjer so prebivali njegovi starši, so naredili še nekaj fotografij.

Najprej je Vickie ovekovečila Sandro in Grahama, potem sta vlogi zamenjali. Le, da sta si bila Graham in Vickie malenkost bližje.

Njune roke so se nenadoma dotaknile. Ne glede na to je v tistem trenutku ocenila, da je Sandra njegova prva izbira, fotografija pa je zgolj proslavljanje njune nove angleške dogodivščine.

Fant se je od deklet korektno poslovil in obljubil, da se za vikend ponovno ujamejo.

Polno šal in smeha

Dekleti sta kmalu nastopili delo v hotelu, kjer sta bili del osebja, zadolženega za pospravljanje in snažnost. Dnevi so minevali in napočil je vikend. Kot obljubljeno, se je Graham, tokrat sicer s prijateljem Jimom, vrnil v London.

Bil je prelep sončen dan, ki so ga izkoristili za veliko postopanja po mestu, obisk muzejev in barov, pa tudi za veliko fotografiranja znamenitosti.

"To so bili najboljši dnevi. Zelo smo se ujeli, veliko smo se šalili in smejali," pripoveduje Vickie, ki je tisti dan v svoj dnevnik zapisala: "Prijateljstvo z njima se zdi tako naravno, kot bi se poznali že leta."

Prerokba

Med postopanjem in menjavanjem krajev, sta v nekem trenutku na tekočih stopnicah Vickie in Graham stala sama. K njima se je obrnila neka ženska in jim bolj dejala kot ju vprašala, da sta škorpijona.

Vickie je potrdila, Graham, za katerega še ni vedela, kdaj ima rojstni dan, pa tudi. Potem so sledile preroške besede neznanke: "Vajina ljubezen bo prava in za vedno bosta skupaj."

Zmedeno sta se spogledala in se skoraj spotaknila na tekočih stopnicah. Nenavadnem dogodku sta se na vsa usta nasmejala, in komaj čakala, da Jimu in Sandri povesta, kaj se je pripetilo.

Čeprav se je sprva vse zdelo le kot neizmerno zabaven dogodek, se je v njima takrat nekaj premaknilo. Do konca dneva sta se namreč že držala za roke.

Decembra že poroka

"To je bil 6. marec. 4. julija sva se zaročila, 28. decembra pa poročila," se datumov dobro spomni Vickie. Dogodek na tekočih stopnicah se je Grahamu zdel takrat smešen, danes pa meni, da je prav ta trenutek bila njuna točka preloma.

Od tega dneva naprej sta Vickie in Graham namreč bila par, tri tedne po poletu pa jo je že predstavil staršem.

Oba sta se zavedala, da bo čez nekaj mesecev Vickie ponovno odletela čez lužo, prav to pa je po njunem mnenju hitro poglobilo njun odnos. Bližje kot so bili dnevi odhoda, bolj sta razmišljala, kako ostati skupaj.

Govorila sta celo o poroki. Je prehitro zanjo, je vprašala tudi svojo prijateljico Sandro. "Nikoli še nisem videla dva človeka, ki bi si bila namenjana, kot sta si vidva," se Vickie spominja Sandrinih besed.

Kaj ji je rekla mama

Vickie je o svoji ljubezenski zgodbi pisala domov, saj so bili klici čez ocean takrat strahotno dragi. Tudi o morebitni poroki je pisala mami, ki ji je odvrnila, da verjame, da bo sprejela pravilno odločitev.

Grahamovi starši so bili sprva nekoliko v dvomih, saj so pomislili, da bo zaradi tega na klin obesil šolo. A ko so videli, kako močna je njuna ljubezen, so ju vendarle podprli.

4. julija je Graham pokleknil na koleno in Vickie nataknil prstan. To je storil potem, ko sta bila že odločena, da se bosta poročila, in ameriški praznik se mu je zdel odlična ideja za tradicionalno dejanje.

Pot v Ameriko

Septembra se je Vickie vrnila v Ameriko. Slovo na londonskem letališču je bilo polno solza, sam vzlet letala pa ji je na lica pognal nove solze, je zapisala v dnevnik. Prihodnje snidenje z Grahamom je bilo šele decembra v Ameriki, ko je bila tudi poroka.

V enem tednu je Graham spoznal ožje in širše Viciino sorodstvo, končno sta se spoznali tudi družini. Usodni da sta dahnila v Bristolu v Viriginii, ko je Vickie k svojemu imenu dodala njegov priimek – Kidner.

Dve leti sta nato živela v Londonu, kjer je Graham zaključil pravno fakulteto, potem pa je sledila selitev v ZDA. Čeprav sta živela praktično na dveh koncih sveta, sta se na koncu ustalila v ZDA.

40 let kasneje

Pred kratkim sta zakonca Kidner praznovala 40. obletnico poroke. Še danes razmišljata, kako hitro bi se vse lahko razpletlo drugače, a njuna ljubezen je bila očitno res usodna.

V zakonu sta se jima rodila otroka, s katerima se z veseljem vračata na Otok, še posebej v London. Obiskali so tudi hotel, kjer je Vickie nekoč delala. No, ni več hotel. Zdaj so tam stanovanja in ob eni od priložnosti sta smela tudi pokukati v stavbo.

Nekateri stvari se spreminjajo, a njuna usodna ljubezen je večna.

Povzeto po Cnn.com.

Preberite še: 8 najšokantnejših razkritij o Pameli Anderson (iz novega dokumentarca).

Morda vas zanima tudi: Sosedje ostro nad izbranko Roberta Goloba Tino Gaber.