To onesnaženo mesto je postalo turistična atrakcija

»Običajno pripravljam oglede mesta s kolesi, a tudi vožnje tricikla se ne branim,« je rahlo zadihan začel predstavitev ture po baskovski prestolnici Arturo Martinez. K sreči je imel tricikel tudi električni pogon, tako da je Arturo brez težav premagoval manjše vzpone. Kljub dvema potnikoma za hrbtom.

Sicer pa je bil v dobri kondiciji, saj skoraj vse dneve preživi na kolesu. Med drugim je v preteklosti kolesaril celo do Kitajske. Z zanimanjem spremlja tudi kolesarski šport in občuduje najboljše slovenske kolesarje. Letos si jih je lahko ogledal v živo. Julija se je namreč prav v baskovskem mestu Bilbao začela ena najbolj gledanih kolesarskih dirk na svetu, Tour de France.

Sopotnica Leire se je izkazala za odlično vodnico, saj ji je domače mesto zelo pri srcu: »Vitoria-Gasteiz je eno prijetnejših mest Španije. Ni preveliko, zaposlitve ni težko najti, prav tako ne stanovanja po subvencionirani ceni, mestne oblasti pa si že dolgo prizadevajo za trajnostni razvoj. To dokazuje kar nekaj mednarodnih priznanj. Leta 2012 je bilo mesto razglašeno za zeleno prestolnico Evrope.«

Zeleni obroč

Eden zadnjih projektov za zagotavljanje prijetnega bivalnega okolja je Zeleni obroč. Tako so poimenovali splet pešpoti, ki so namenjene tudi kolesarjem. Povezujejo šest naravno ohranjenih območij na obrobju mesta, ki obsegajo različne ekosisteme, od mokrišč do gozdov in arboretuma. Vožnjo s triciklom so popestrile srne in številne ptice, s štorkljami vred. Zeleni obroč predstavlja več kot trideset kilometrov poti. Vabljivi pa so tudi parki in mestni drevoredi.

Med slednjimi je še posebno priljubljena promenada La Senda, ki vodi mimo razkošnih vil in predsedniške palače vse do Zelenega obroča. Vitoria-Gasteiz je danes eno evropskih mest z največ zelenimi površinami na prebivalca. Našel sem tudi hotel, ki sledi naravi prijaznim usmeritvam: Kora green city apartmajski hotel je namreč urejen v največji energetsko varčni bivalni stavbi v Evropi.

Muzej igralnih kart

Vitoria-Gasteiz je po velikosti primerljiva z Ljubljano in je nastalo na križišču tradicionalnih trgovskih poti. O tem priča delno ohranjeno srednjeveško obzidje, pozornost pa vzbujata tudi dve katedrali. Starejša katedrala svete Marije izvira iz 13. stoletja. Njeni zidovi so ponekod vidno nagnjeni, a strokovnjaki trdijo, da je po nekaj gradbenih posegih varna za obisk.

Tako sem lahko staro mestno jedro občudoval tudi s cerkvenega zvonika. Med številnimi muzeji je pravi posebnež Muzej igralnih kart, ki se lahko pohvali z eno največjih zbirk na svetu. Pod starim središčem velja obiskati pešcem namenjeni trg, katerega večji del omejuje mestna hiša s konca 18. stoletja.

Kulinarične skušnjave

Zelena prestolnica je tudi gastronomsko središče avtonomne dežele Baskije, ki leži na severu Španije. V okolici pridelujejo kakovostno zelenjavo in sadje, gojijo živino, iz nekoliko južnejših krajev pa prihajajo tartufi, kakovostno oljčno olje in vino.

»Pohvalimo se lahko še z eno najboljših soli na svetu,« dopolni seznam Leire. V dobrih trideset kilometrov oddaljeni dolini Añana pridelujejo sol po starodavnih postopkih. Pod zemljo ležijo plasti soli, skozi katere se prebija izvirska voda. Ta je na površju nekajkrat bolj slana kot morje. Napeljejo jo v plitve bazene in v poletnih mesecih v njih z izhlapevanjem vode pridobivajo sol na podoben način kot v morskih solinah.

Sol je izredno kakovostna, saj jo pridobivajo na naravi prijazen način, na njena podzemna nahajališča pa zaenkrat še ne vpliva okoljsko onesnaženje. Sol je pod zemljo že več milijonov let, voda pa vsaj pol stoletja.

»Baski se radi razvajamo s prigrizki, imenovanimi pintxos – izgovorimo pinčos,« je pojasnila Leire, ko sva pred kosilom zavila v gostinski lokal z vabljivo založenimi vitrinami. »Pred glavnim obrokom obiščemo več lokalov in ob pijači nekaj prigriznemo.«

Za raznovrstne prigrizke, ki so lahko manjši sendvič, ocvrti morski sadeži, oljke ali pa manjšo kuharska kreacija, je treba odšteti le nekaj evrov. Njihov čar pa je v tem, da skoraj vsak lokal ponuja nekaj izvirnega.

Trajnostni Bilbao

Tudi največje baskovsko mesto Bilbao je zaznamoval trajnostni razvoj. Mesto je stisnjeno ob ozkem morskem zalivu, ki spominja na reko. Ker ni bilo na voljo veliko prostora za ceste, so v zadnjih desetletjih uredili učinkovit javni mestni promet, ki ga sestavljajo podzemna železnica, tramvaj, avtobusi, vzpenjača in dvigala. Zato je na ulicah malo avtomobilskega prometa, več kot polovico opravkov pa domačini opravijo peš.

Pri tem je dobrodošlo, da sta stari in novi del mesta povezana s številnimi mostovi, med katerimi so mnogi namenjeni pešcem.

Nedaleč stran od starega mestnega središča me je za nekaj noči prepričal hotel Gran Bilbao, ki je prav tako zavezan trajnostnemu delovanju. Ponaša se z majhno porabo energije, dosledno skrbijo za recikliranje, pitno vodo je mogoče brezplačno natočiti na avtomatih, pri postrežbi zajtrka pa se izogibajo plastični embalaži.

Industrijske objekte so zamenjale stanovanjske in poslovne zgradbe

Nekdanje industrijsko mesto in pristanišče je bilo še sredi osemdesetih let preteklega stoletja močno onesnaženo zaradi delovanja železarn in pretovarjanja železove rude. Železarska industrija je tako kot v večjem delu Evrope propadla, poleg tega so mesto leta 1983 prizadele katastrofalne poplave. Domačini niso obupali, temveč so pripravili ambiciozen načrt prenove.

Bilbao so v nekaj desetletjih tako spremenili, da je danes eno najbolj privlačnih španskih mest. Za začetek so preusmerili tovorne ladje v novo, dobrih dvajset kilometrov oddaljeno pristanišče. Postopoma so začeli urejati bregove morskega zaliva. Na mestu nekdanjih industrijskih objektov so začeli graditi nove stanovanjske in poslovne zgradbe. Pri tem so si pomagali z izvirnim konceptom, saj so k sodelovanju pritegnili številne svetovno znane arhitekte.

Puppy s »kožuhom« iz cvetov

Leta 1997 jim je uspelo prepričati fundacijo Guggenheim, da je prav v Bilbau postavila muzej in galerijo. Poleg odmevnih razstav obiskovalce privablja že neobičajna razgibana zgradba, prekrita s titanom. Njen avtor je ameriški arhitekt Frank Gehry. V neposredni bližini je postavljenih več velikih umetniških skulptur.

Med najbolj priljubljenimi je več metrov velik pes Puppy, oblikovan iz cvetočih rastlin. Prikupni psiček se pojavlja v obliki raznovrstnih spominkov. V naslednjih letih je pri različnih projektih sodelovalo še več priznanih arhitektov in mesto je začelo privabljati obiskovalce. Uspešno politiko razvoja danes imenujejo učinek Bilbao, ki ponazarja vpliv financiranja atraktivnih kulturnih projektov na vsestranski razvoj urbanega okolja. Bilbao je danes vsekakor še en razlog več za obisk Baskije.

Preberite še: Slovenka v Afriki: od prometne nesreče do spanja v celici in nove ljubezni

Morda vas zanima tudi: Kako stenice pridejo v vaš dom