V pekarnah in slaščičarnah še vedno veliko nevarnih trans maščob

Inštitut za nutricistiko je danes predstavil delne rezultate triletne raziskave Trans maščobe v živilih, v kateri po prvem letu ugotavljajo, da nevarnih trans maščob margarine v maloprodaji praktično ne vsebujejo. »Nasprotno smo znatne količine trans maščob našli v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne,« pravijo na inštitutu.

--> Preberi več o nevarnih trans maščobah

»V raziskovalnem projektu 'Trans maščobe v živilih' so nepredpakirana živila deležna še posebne pozornosti, že v prvem delu raziskave pa smo se usmerili v iskanje odgovora na vprašanje, kakšne trde rastlinske maščobe v Sloveniji uporabljajo nosilci živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo s pripravo nepredpakiranih živil. Vzorčenje trdih rastlinskih maščob pri različnih nosilcih živilske dejavnosti je izvedla inšpekcijska služba pod okriljem Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na različnih območjih države so inšpekcijske službe obiskale 34 nosilcev živilske dejavnosti, predvsem pekarn in slaščičarn, kjer so bile popisane vse uporabljane trde rastlinske maščobe. Skupaj je bilo evidentiranih 56 margarinam podobnih vzorcev, vsi različni vzorci pa so bili nato analizirani,« pojasnjujejo avtorji raziskave.

Rogljički niso zdrav zajtrk

»Rezultati analiz trdih rastlinskih maščob pri nosilcih živilske dejavnosti so bili bistveno slabši v primerjavi z margarinami, ki so dostopne v trgovinah. Kar približno ena tretjina margarinam podobnih maščob v živilskih obratih je presegla na Danskem uveljavljeno omejitev vsebnosti trans maščob v živilih, v nekaterih vzorcih smo našli celo 9 odstotkov trans maščob. Ker pri 38 odstotkih v vzorčenje vključenih nosilcev živilske dejavnosti smo našli maščobe, ki so vsebovale več kot 2 odstotka trans maščob. Ti rezultati kažejo, da se kljub dokazanih tveganjih za zdravje delno hidrogenirane rastlinske maščobe še vedno uporabljajo pri proizvodnji nepredpakiranih živil, vsaj v pekarstvu in slaščičarstvu. Običajno so tovrstne maščobe cenejše,manj občutljive na procese staranja in zato podaljšujejo obstojnost živil, hkrati pa tudi ugodno vplivajo na senzorične lastnosti izdelkov, tudi okus. Živilski obrati jih lahko kupujejo v veleprodaji na debelo, saj je šlo večinoma za večja pakiranja, namenjena živilskim obratom. Ker smo potrdili ustrezno navajanje sestavin tudi pri maščobah, ki se prodajajo na debelo, to pomeni da živilski obrati z ustreznim postopkom izbora surovin že lahko razmeroma dobro obvladujejo prisotnost trans maščob v končnih živilih, brez dragih laboratorijskih analiz. Glede na dejstvo, da živilska zakonodaja od nosilcev živilske dejavnosti zahteva ustrezno obvladovanje tveganj , do katerih prihaja v procesih proizvodnje živil, smo začeli tudi z dodatnim osveščanjem podjetij o uvajanju dobrih praks za zmanjšanje trans maščob v živilih. V okviru tega podjetjem med drugim odsvetujemo uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob,« je povedal doc. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta. 

In kaj pomeni uživanje trans maščob za naše telo? »Uživanje trans maščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo in alergijami pri otrocih. Zato je pomembno vedeti, koliko takšnih maščob prebivalci zaužijejo, vnos pa čim bolj omejiti,« pravi izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič iz Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Avtor: Da. M. 
Foto: Shutterstock