1.6.2015 ob 10:00
Lepo je vedeti, da lahko rekreacija združi toliko ljudi, še bolje žensk, na enem mestu. Ko si del nepregledne rožnate množice se zdi, da je namen prav to in ne tekmovanje; v Tivoliju je rek "važno je sodelovati, ne zmagati", držal kot pribito.
Že sam prihod na prizorišče v ljubljanskem največjem parku je dajal vedeti, da se obeta lep dan, super druženje in za piko na i še rekreacija. Organizatorji so poskrbeli za mini kamp, kjer so udeleženke teka dobile zajtrk, pobrskale med novo ponudbo športne opreme, pogledale ponudbo slovenskih trgovinic in se ogrele na sončnem travniku.
Vroč majski dan dodaten izziv
Sama sem se udeležila teka na 10 km, katerega trasa je bila letos malce spremenjena - s startom v središču Ljubljane. Že sam ogrevalni tek od Tivolija do Stritarjeve ulice je bil odličen za motivacijo, saj so nas ob poti spremljali navijači, ki so za nas navijali kot za največje maratonce. Ko je Zoran Janković dal znak za start, se je usulo preko 2500 tekačic na 10 km, pred nami pa nam je pot že utiralo 5800 tekačic na 5 km.
Trasa je bila razgibana, zanimiva in ob trenutkih prijetno hladna. A ker smo startale (šele) ob 10.30 je bilo razumljivo že zelo vroče. Morda v razmislek organizatorjem za naslednje leto, da se tek prične vsaj kako uro prej.
Rožnati val pred in za mano
Rožnik se ob teku po soncu in na vroč majski dan izkaže za pravi mali izziv; predvsem ob številnih klancih, kjer je rožnati val malce upočasnil svoj tempo. A, ko se ozreš okrog sebe, je prav ta val tvoj motivator, ki te žene naprej in spodbuja, da ne odnehaš. Kljub močni alergiji na cvetni prah! S pomočjo ostalih rožnatih majčk in navijačev ob progi sem stisnila in zadnji kilometer pretekla z velikim ponosom.
Prihod na cilj je bil veličasten, petka gospodu, ki ga nisem prepoznala, pa prav zmagoslavna.
Avtorica: Branka Grbin
Foto: Jure Makovec
oddajte komentar