10 dokazov, da je vrtnarjenje odličen hobi

Vrtnarjenje je v bistvu hobi za vse leto, res pa je, da je največ dela na vrtu spomladi in poleti. Tisti, ki tako ali drugače skrbijo za gredice, so deležni številnih pozitivnih učinkov. Kajti vrtnarjenje je res dober hobi.

Po njegovi zaslugi otroci vzljubijo zelenjavo

Večina otrok ni najbolj navdušena, kadar na krožnik dobi grah, brokoli, špinačo ali zeleno solato. Gojenje vrtnin na lastni gredici lahko hitro spremeni njihov pogled na zelenjavo.

Kajti kadar opazujejo, kako rastejo posevki, zanje skrbijo tudi sami ali vsaj pomagajo pri vzgoji, pridelke zagotovo poskusijo z večjim veseljem in tudi ponosom.

Da ta teza ni iz trte zvita, dokazuje leta 2017 opravljena raziskava, ki je potrdila, da imajo otroci, ki so sami vključeni v vzgojo darov narave, te raje kot tisti, ki z vrtnarjenjem nikoli ne pridejo v stik.

Pomaga nadzorovati težo

Če bi se radi znebili nekaj kilogramčkov ali bi želeli ohraniti telesno težo, si omislite vrt. Leta 2013 v časopisu American Journal of Public Health objavljena raziskava je pokazala, da imajo vrtičkarji v povprečju nižjo telesno težo od tistih, ki nimajo vrta.

Pri moških je povprečna razlika med prvimi in drugimi znašala osem in pri ženskah pet kilogramov.

Je odlična vadba

Eden od razlogov za nižjo telesno težo obdelovalcev vrta je dejstvo, da je ta hobi v resnici vadba, ki krepi mišice in kar je najboljše: med prekopavanjem gredic, zalivanjem vrtnin ali puljenjem plevela sploh nimate občutka, da vadite, torej je vse skupaj veliko bolj zabavno od teka ali znojenja na različnih napravah.

Nahrani duha

Skrb za rastline, cvetoče ali zelenjavne, premaguje stres, sprošča in pozitivno vpliva na možgane, je leta 2016 pokazala raziskava agencije NASA.

Vrtnarjenje torej osrečuje, spodbuja možganske funkcije in zlasti ob uspešni vzgoji posevkov, v življenje prinaša veliko zadovoljstva.

Niža tveganje za bolezni srca

Čeprav ne gre za intenzivno kardio vadbo, vrtnarjenje pozitivno vpliva na srce in lahko za 30 odstotkov zniža tveganje za srčno kap, je pokazala leta 2013 v časopisu British Journal of Sports Medicine objavljena raziskava.

Pomaga v boju s klimatskimi spremembami

Na prvi pogled je vpliv posameznika na podnebne spremembe neznaten, a dejstvo je, da bi moral v korist varovanja narave postopati čisto vsak. Tudi tako, da si omisli vrt, kakšno gredico ali vsaj veliko korito, v katero lahko posadi zelenjavo.

Ne samo zato, ker mu tako ne bo treba vse leto kupovati tiste, ki na police trgovin pride od daleč, temveč tudi, ker vsaka zelena površina pozitivno vpliva na naravno okolje, hkrati je z vrtnarjenjem mogoče reciklirati veliko kuhinjskih odpadkov.

Krepi odpornost

Morda se zdi, da je zemlja za nohti znak slabe higiene, a strokovnjaki navajajo, da lahko stik s prstjo in mikroorganizmi v njej viša odpornost.

S tem se namreč okrepi imunski sistem in ta se lažje bori proti različnim okužbam ter vnetjem, so strokovnjaki leta 2015 zapisali v časopisu Immunotargets and Therapy.

Izboljšuje moč in koordinacijo

Vrtnarjenje nedvomno pozitivno vpliva na delovanje telesa, med drugim krepi gibalne spretnosti ter koordinacijo, saj skrbi za mišice rok, nog, hrbta, zadnjice, trebuha.

Med nekaterimi vrtnimi opravili je aktiviranih veliko telesnih organov in že nekaj minut vrtnarjenja dnevno je dobro za mišice, okostje in usklajeno delovanje različnih delov telesa.

Zagotavlja upanje za prihodnost

Opazovanje, kako posajene ali posejane rastline počasi rastejo in oblikujejo plodove, velikokrat prežene malodušje in brezup.

Kajti naj bodo še tako majhni, pričakovani uspehi ohranjajo voljo do življenja in upanje v prihodnost.

Dobro je za možgane

Ne samo, da je vrtnarjenje odlična vadba za telo, kot že omenjeno, pozitivno vpliva tudi na možgane.

Leta 2019 so strokovnjaki v študiji, objavljeni v publikaciji International Journal of Environmental Research and Public Health dokazali, da se možganske povezave lažje ohranjajo pri starejših, ki skrbijo za vrt kot pri onih, ki vrtička nimajo. S tem so boljše njihove kognitivne funkcije, zlasti spomin.

Strokovnjaki domnevajo, da tudi zato, ker se vrtičkarji stalno učijo in iščejo načine za uspešnejše gojenje vrtnin, s čimer ohranjajo možgane aktivne in zato dobro delujoče.

Povzeto po portalu The Healthy.com

Preberite še: 9 najbolj seksi hobijev (zaradi katerih ste v očeh drugih v hipu privlačni)

Morda vas zanima tudi: Preproste metode za krepitev intuicije (za lažje sprejemanje odločitev in bolj lahkotno življenje)