Slovenec, ki si ga želijo najprestižnejše modne hiše

Ženske so pred leti vzdihovale za Alenom Kobilico, danes pa jim dih zastane, ko pogledajo Marka Degenka. Je polno zaposleni slovenski model, ki ga je pod okrilje vzela agencija Mister Model Management. Preko nje je Marku uspelo skleniti že obilico zavidanja vrednih sodelovanj, saj je med drugim nosil že za znamke Hugo Boss, Zegna, Armani, Calvin Klein in Dolce & Gabbana, med slovenskimi pa med drugim tudi za Muro. 

Z manekenstvom se je začel ukvarjati precej pozno, a še vedno pravočasno, da ima veliko dela, saj si ga želijo povsod. Svoje usluge trenutno nudi v Instanbulu, kjer je že od začetka novega leta.

Z manekenstvom si se začel ukvarjati pozno, pri 23 letih. Kaj te je naposled prepričalo v to delo?
Celoten splet okoliščin, ki so se prepletale povsem po naključju. Od prvih ponudb na ljubljanskih ulicah do odločitve, da poskusim in vložim nekaj denarja v svoj prvi portfolio, pa vse do dobrih pogojev, ki sta mi jih nudila starša še kot študentu in naposled možnost fleksibilnega urnika dela, ki so mi ga omogočali delodajalci. Skupek vsega mi je omogočil, da sem lahko ostal dlje časa vpet v modo pri nas in se udeleževal različnih aktivnosti, ki jih to delo zahteva. Po vseh teh letih je to delo počasi postajalo del mojega življenja in po nekem naključju je nato sledila še tujina.

Kako si prej gledal na modo?
Mode nisem spremljal prav dosti, tako da nisem imel ostro izoblikovanega pogleda nanjo. Sledil sem le običajnim stvarem, ki nas obkrožajo in spremljajo na vsakem koraku. Toliko, da sem približno vedel, kaj kupiti v trgovini, da z nakupom ne bi preveč "brcnil v temo" in da sem sledil nekim osnovnim trendom.

Katero je bilo prvo manekensko delo, ki si ga sprejel?
Prvega dela se spominjam, kot bi bilo včeraj. To je bil vrhunsko organiziran Diorjev dogodek v Narodnem muzeju Slovenije v organizaciji Saše Radoviča, kjer se je trlo pomembnih obiskovalcev, v glavni vlogi pa je bila priznan manekenka Tjaša Stanič. Takrat sem se večkrat vprašal, kaj pravzaprav počnem tam. Spominjam se, da sem skušal ostati čim bolj miren in suveren, vseeno pa je prevladala živčnost, zaradi katere so se mi skozi celoten dogodek močno rosila sončna očala (ki so bila del stajlinga), tako da nisem povsem dobro vedel, kam stopam. Krst sem potem vseeno uspešno prestal.

Katera slovenska znamka ima po tvojem mnenju odlične kreacije in bi jih z veseljem nosil tudi zasebno?
Mura. Zelo pa so mi všeč in zanimive kreacije slovenske modne oblikovalke Jasmine Gregurič, s katero sem pred kratkim že uspel sodelovati in za katero lahko rečem, da svoje delo res opravlja z vsem srcem in dušo.

Kakšnega dizajnerskega kosa kot model ne bi oblekel (manekenke denimo odklanjajo krzno in prosojna oblačila)?
Tudi sam bi kolebal med tema vrstama oblačil. Medtem ko prosojnih oblačil na občutljivih mestih v moški modi praktično ni, je veliko večji problem krzno. Do krzna imam odklonilen odnos. Se pa človek za hip vpraša - če ne jaz, bo to storil nek drugi maneken - žal pa je tako, da je denar sveta vladar in vsako delo šteje, kar na koncu žal največkrat pretehta. Edino smiselno bi bilo krzno (v modne namene) popolnoma ukiniti. V takšni situaciji sicer še nikoli nisem bil (in po malem upam, da tudi ne bom), tako da težko rečem, kako bi v tistem trenutku ravnal, vseeno pa menim, da bi pretehtala odločitev proti krznu.

Je tudi pri moških modelih občutiti rivalstvo, kot včasih med manekenkami?
Mislim, da je prisotno predvsem zdravo rivalstvo in prav je tako. To te včasih tudi žene naprej. Neke privoščljivosti in pretirane tekmovalnosti pa ni zaslediti toliko.

Kako pa prenašaš neprestano ličenje?
Veliko vizažistov je že reklo, da sem med njihovim ustvarjanjem zelo potrpežljiv, tako da dobro. Sicer pa do 'make upa' nimam posebnega odnosa. Je pač nuja pri tem delu, s katerim zmanjšajo odboj svetlobe in kdaj zakrijejo kakšno pomanjkljivost ali ustvarijo določen efekt.

Se tudi v prihodnje vidiš kot maneken ali bi se rad ukvarjal še s čim drugim?
To je vprašanje, ki si ga zadnje obdobje večkrat postavim in ob katerem me prevevajo različni občutki. V vlogi manekena uživam. Med drugim, da spoznavam veliko različnih ljudi in krajev, mi je všeč tudi občutek, da nikoli ne vem kaj me lahko čaka jutri. Spet na drugi strani pa je to delo časovno omejeno, čas teče hitro, moja osnovni poklic gradbenega inženirja pa trenutno stagnira.

Kaj te čaka v letu 2015? Česa se veseliš?
Veselim se novih izzivov, potovanj in poznanstev ter vsakega dela posebej, ki mi ga bo uspelo dobiti. Upam, da bo vsega tega v novem letu čim več, da bi tako lahko še hitreje napredoval. Prvi izziv sem dobil že takoj po novem letu, saj sem za nekaj mesecev odpotoval v Istanbul. Na tem mestu bi se rad zahvalil svoji matični agenciji Mister Model Management, ki mi je praktično čez noč uredila omenjeno potovanje, skozi ves čas pa mi nudi tudi vso podporo. Lepo bi se zahvalil tudi Mični, za ponujeno priložnost intervjuja. Novo začrtanemu projektu želim v prihodnosti veliko uspehov in še veliko tovrstnih intervjujev. Po svetu je kar nekaj vrhunskih slovenskih manekenov, ki žanjejo izjemne uspehe in se lahko pohvalijo z odmevnejšemi deli v največjih modnih prestolnicah, a so očem skriti.

Avtorica: Branka Grbin

Foto: David Paige, Tania Mendillo, Johnny Wong, Teya Teyson (obleka: Jasmina Gregurič)