Seksologinja: Splet ustvari izkrivljen pogled na spolnost

V dobi digitalnih medijev seksologi vse več časa namenjajo vplivu računalniških medijev. Dr. Irena Rahne Otorepec, dr. med., specialistka psihiatrije in spolne medicine ter seksologinja v Ambulanti za spolno zdravje je za Mično razkrila, da znanje, ki ga danes mnogi dobijo na spletu, daje zelo izkrivljen pogled na spolno funkcionalnost, in pojasnila, kakšne seksualne težave pestijo današnjo mladino.

Moške težave obremenjujejo tudi dekleta

Morda boste presenečeni, a v zadnjem času Rahne Otorepčeva opaža, da na posvete pogosteje prihajajo mladi. Za obisk se odločajo tako fantje kot dekleta, stari 17 in 18 let, njihov obisk pa je pretežno povezan s spolno (gender) identiteto. Mladi moški, ki so stari do 25. let, pa se po pomoč zatečejo zaradi začetnih izkušenj v spolnosti, treme in neizkušenosti, ki vodi v neuspeh z vzdrževanjem erekcije ali prehitrega izliva. Zaradi teh težav začnejo dvomiti vase in imajo o sebi negativno mnenje. "Do sebe imajo prevelika pričakovanja, počutijo se osramočene, krive, potrte. Predvsem pa so zaskrbljeni, ali bodo težave trajale. Če imajo že zvezo, to vedno dolgoročno vpliva tudi na partnerski odnos in privede do nezadovoljstva obeh." Doda še, da partnerjeve težave vplivajo tudi na samozavest deklet, zaradi česar začnejo dvomiti vase in v lastno privlačnost.

Če je najpogostejša moška težava povezana z erekcijo, pa mlade ženske najpogosteje pestijo boleči spolni odnosi. Ti se večinoma pojavijo ob prvi boleči izkušnji, ko niso bile sproščene, ali pa so zgolj želele ustreči partnerju, same pa še niso bile na to pripravljene.

Dovolj je nekaj obravnav

Mladi, ki poiščejo pomoč, so zelo odprti in dobro sodelujejo v psihoseksualni terapiji. "Velikokrat pridejo v paru, kar je za terapijo še bolj optimalno. Ko se naučijo sprostiti, se dogovoriti za intimo in se naučiti uživati, se spolnost izboljša. Psihoseksualna terapija, ki poteka posamično ali v paru, je po mojih kliničnih izkušnjah kratkotrajna, včasih je dovolj le nekaj obravnav, seveda z upoštevanjem, če so telesno in psihično zdravi. Povsem drugače je ob izkušnji spolne travme, ki zelo pogosto zahteva poglobljeno in daljšo terapijo," je pojasnila.

Mladi so prikrajšani za neposredne stike

Z razvojem digitalnih medijev in tehnologij so postale informacije dostopne na vsakem koraku. Odnos do telesa se je spremenil, spremenil se je tudi odnos do spolnosti. Seksologi zato veliko časa namenjajo prav vplivu računalniških medijev, saj so te informacije večinoma neustrezne in celo škodljive. "Tako pridobljeno 'znanje' o spolni izvedbi in spolnih praksah daje zelo pogosto izkrivljen pogled na spolno funkcionalnost. Tako se soočamo s pojmom internetne spolne zasvojenosti, cyber seksom, spletno pornografijo, ipd. Seveda novi spletni mediji omogočajo spletno socializacijo, ki ni nujno negativna, a marsikdaj mlade prikrajša za neposredne medčloveške stike." 

Ob tem je še opozorila, da po različnih forumih kroži veliko raznovrstnih informacij o spolnosti, spolni funkcionalnosti, spolnem vedenju in praksah, a te informacije ne zadoščajo kriterijem ustrezne seksualne edukacije. "Ravno področje psihoseksualne edukacije je žal v Sloveniji zelo podhranjeno in tudi v marsičem zastarelo ter neustrezno."

Zasvojenost s pornografijo in samozadovoljevanjem

Ena izmed bolj perečih težav sodobnega časa je tudi zasvojenost s pornografijo in samozadovoljevanjem, s katero se ne soočajo le mladi. "Samozadovoljevanje je lahko preko teh novih in običajno zelo intenzivnih dražljajev, ki preplavijo specifične možganske centre za ugodje, takšno, da se jim je težko odreči. Oziroma še več, na te slike se možgani navadijo in je kmalu potrebno iskati nove, čedalje bolj neobičajne in celo bizarne dražljaje za zadovoljevanje spolnih potreb. Ta neobvladljiva sla, oziroma strokovno poimenovana »craving«, je podobno intenzivna kot pri uživanju alkohola, drog ali pri kajenju, ki se jim oseba težko upre. Nadaljnje spolne izkušnje vodijo v stalno ponavljanje vedenja. Govorimo torej o spolni zasvojenosti, ki se lahko manifestira tudi kot prekomerna (kvantitativno in kvalitativno) mastrubacija. Vse našteto nima nobene povezave z naravnim, običajnim spolnim vedenjem."

Ob tem dodaja, da se strokovnjaki s področja spolne medicine in seksologije še niso dokončno opredelili glede poimenovanja tega vedenja. "Obstaja več modelov, že zgoraj omenjena spolna zasvojenost, potem kompulzivno, impulzivno ali hiperseksualno spolno vedenje."

Starši ne informirajo dovolj

Rahne Otorepčeva v nadaljevanju še pojasni, da večina mladih, ki pride po pomoč v ambulanto, ne pride zaradi spolne zasvojenosti, temveč zaradi spolne izvedbe pri običajnih spolnih odnosih. Dogaja se tudi, da jih huda trema zablokira pri motivaciji za prvi spolni odnos. "Ti so v večini. Tu se pokaže težava dostopne in zadovoljive spolne edukacije po standardih in ki bi se morala začeti že v predšolski dobi. Zlasti pa ni zadostna informiranost s strani staršev."

V svoji dvajsetletni klinični praksi je opazila, da se večina zasvojenosti pojavi pri fantih. V vsem tem času pa je obravnavala le nekaj deklet, ki so svoje spolno vedenje ovrednotile kot prekomerno, celo promiskuitetno. V terapiji pa se je nato izkazalo, da so doživljala in ovrednotila svojo potrebo po spolnosti skozi prizmo spodobnosti.

Če gre za zasvojenost, je naloga terapevta, da vzpostavi abstinenco – prekinitev problematičnega spolnega vedenja. "Pogosto ob tem oseba doživlja psihološko zelo močno čustveno praznino, ki se pogosto razvije celo v depresijo. Ključno je, da si oseba začne pridobivati spolne izkušnje na naraven, odgovoren in konsenzualnen (s privolitvijo) način. Tu se tudi pokaže problematika iz osnovne družine, kjer starša nista bila ustrezna modela za zdrav navezovalni odnos med dvema partnerjema in zlasti to onemogoča mladi osebi, da bi znala ustvarjati zdrave partnerske in tudi seksualne odnose v odrasli dobi. Seveda tudi ne smemo zanemariti močnega vpliva vrstnikov."

Kako dobro smo podučeni?

Rahne Otorepčeva še pojasni, da se pri izobraževanju mladih izpostavlja zgolj negativne posledice spolne prakse, kot so spolno prenosljive okužbe in nezaželena nosečnost. "Povsem zanemarjena pa je vzgoja za zdravo spolnost. Mogoče so zaradi kontracepcije bolj izobražena dekleta, seveda pa ni nobenega pravila. Velikokrat si zato pri prvem srečanju vzamem čas, da razložim o anatomiji, fiziologiji spolnosti. Povsem zanemarjena pa je vzgoja za zdravo spolnost."

Avtorica: Pia Pangos
Foto: Shutterstock, Aleš Černivec/Delo