On razmišlja: "Ali sem ti dovolj lepa" #kolumna

Pred več kot 200 tisoč leti smo moški opravljali delo lovcev, ženske pa so nabirale grozdje. No, nabirale karkoli. In potem dolga leta trpeli frazo, ki je v tem trenutku že tako passe, da bolj ne bi mogla biti. Niti ne prebivamo več v Kočevskem gozdu, kjer nam telefon ne bi lovil signala in ne bi mogli uporabljati Instagrama ali pa Tinderja, na katerih se moški pogrejemo v mrzlih nočeh, medtem ko se ženske poslužujejo omenjenih kanalov, da spremljajo modo in spoznavajo nove prijatelje.

Včeraj sem se med sprehajanjem po sončnih predelih Ljubljane ustavljal na avtobusnih postajališčih in samo spremljal mimoidoče. Pomislil sem na naše prednike, tiste iz daljne preteklosti. Na čas, ko smo moški imeli pred sabo ogromne kamnite slike in neizmerno velik napis Tinder, kjer smo posljinjeno gledali v glinene slike izklesanih manekenk, le-te pa so se shranjevale v posebni predal, kjer se je čakalo na ujemanje nasprotnega spola. Levo ne, desno da.

V drugem prostoru so bile ženske, ki so spremljale modne smernice na manjših slikah in se hihitale, kako je lisica lanskoletna modna muha, letos pa bo v porastu polarni medved, saj je njegov kožuh masiven in topel, prav primeren za hud mraz, na katerega se punce pripravljajo kot Darsovci vsako leto na sneg. In še vsakič jih nekaj preseneti, oboje. V ozadju sedijo novodobne dekline, ki pijejo kavico, kadijo zelo tanke cigarete, kjer je cigaret videti kot kljun, same pa mejijo na neke vrste pavov ali kiwijev, ki so že skorajda izumrli ampak njihovo perje se še vedno prenaša v kose oblačil. Med prvim in drugim prostorom stojijo feministke in strašno zagrete bejbe iz PETE, ki protestirajo in delajo šov. To bi bilo kar kul.

PREBERITE še // Moški bencinarji, ženske dizelašice

Seveda sem taval v domišljiji in iskal način, kjer bi oba spola živila v koheziji, ko me je kar naenkrat predramilo vprašanje, ki se je glasilo: “Ali sem ti dovolj lepa?” Seveda sem se moral prepričati in pogledati naokoli, če sem slišal prav. In sem. Veste zakaj? Ker sem že po prvem tednu izgubil nove slušalke od iPhona. Fajn. Da se vrnem zgodbi. Desno od mene sta stala fant in punca, stara nekje 21 let. Punca je vsa nasmejana pogledovala proti fantu, skorajda se je prelevila v marioneto, kako je poplesavala na tem soncu, fant pa je pordel, kot da ga je profesorica za slovenščino poklicala pred sto ljudi, naj recitira Prešernov Krst pri Savici.

“Ali sem ti lepa,” to je najbolj kočljivo vprašanje, ki ga večino žensk lahko postavi moškemu, zakaj? Ker moški na stvari radi gledamo racionalno. In pri tem vprašanju se nam racionalnost zatakne, saj ni pravega odgovora. Karkoli rečemo se lahko opečemo. V večini primerov je res tako. Spomnim se svoje zgodbe z bivšo punco. Odpravljala sva se na dogodek, ki je zahteval urejenost. Seveda je morala izbrati novo oblekico, h kateri sodi tudi nova torbica, na novo torbico pa pridejo novi čevlji. Moški smo tukaj v precepu, ker nikoli ne bi vedeli, kaj odgovoriti. Po pregovarjanju, je uspela izbrati cel komplet, čez en teden je sledil dogodek. Ne vem, kaj se je spremenilo v enem tednu, ampak dve uri pred dogodkom se je začelo: “Počutim se debelo.” “Debela sem.” “Ta oblekica me naredi debelo.” “Zredila sem se.” Na vse to je sledil odgovor v tišini. Karkoli rečemo moški, je itak narobe. Ali se lažemo, ker smo v zvezi, ali to ne mislimo resno, ali govorimo o stvareh, da se ne pogovarjamo več o temu, večino žensk najde izgovor, zakaj je tako.

Sam nisem mogel verjeti, ko mi je po 20 minutah pregovarjanja in nenehnega poslušanja, negiranja in nespoštovanja samega sebe ter lastne samopodobe, prekipelo in sem izrekel smrtni stavek: “Ja ok, debela si. Zdaj, ko sva oba priznala, greva lahko naprej.” Sledila je smrtna tišina, ubijajoč pogled – podoben tistemu, ko obljubiš, da boš psa peljal na sprehod, srečaš kolega, ki tudi sprehaja psa in potem se ga napijeta – in izrečen stavek: “Kako si lahko tako pokvarjen. Kako lahko nekaj takšnega rečeš meni. Proklet ******” No in na čemu smo fantje? Na tapeti. Saj ne da nas pomilujem in govorim, kako ste ženske oh in sploh Frankensteini … Le poudarjam, da na ta taka dotična vprašanja ni pravilnih odgovorov. In same to veste.

Pogovarjal sem se s prijateljem, ki živi v Ameriki. On ima s punco dogovor, da imata lahko na eno tematiko izgovor "I plead the 5th" (pravica do molka). Debata se tisti trenutek konča. In deluje. Pa pri nas? Če boš brhkejšemu spolu rekel, da se vzdržiš komentarja, lahko misli, da nekaj skrivaš. Potem pa se prične vrtanje naftne vrtine. Kot v Teksasu, le da tam služijo cekine.

Velikokrat sem poskušal sprejeti dejstvo, da se o omenjeni tematiki ne bo nikoli nič premaknilo. Verjetno je temu res tako. A menim, da obstajata dve možnosti, ki posledično lahko vplivata na obe strani.

1. Punce ne postavljajte vprašanj, na katere nočete slišati odgovora.
2. Fantje pravega odgovora ni.

Lahko pa me, drage dame, razsvetlite, kaj naj bi moški moral storiti v dotični situaciji. Tako, da boste same zadovoljne. Ker dejstvo je, da moški z vsako napačno odločitvijo brcnemo v temo in še dodatno razširimo ozonsko luknjo. Moški možgani so enostavnejši. Mi želimo le vedeti, kaj početi. Ha!

Aljoša Kous je naš novi kolumnist, predstavitveni intervju si lahko preberete tukaj.

Foto: Shutterstock
Karikaturo je izrisala: Anja Držanič