Najboljši roman leta 2020 ...

Kresni večer s slovesno razglasitvijo dobitnika Delove nagrade za najboljši slovenski roman preteklega leta in prižigom kresnega ognjišča je bil tradicionalno na Cankarjevem vrhu na Rožniku.

Po enourni klavzuri v Cankarjevi sobi je žirija laskavi naziv najboljši roman z letnico izida 2020 dodelila Borutu Kraševcu, avtorju romana Agni, in odločitev pospremila z besedami: »Roman Agni Boruta Kraševca preizkuša naše ustaljene predstave o romanu, saj gre za hibridno besedilo, ki spaja elemente idilično-podeželskega, živalskega, ljubezenskega romana, srhljivke in parabole. Obenem pa preizkuša naše predstave o svetu in življenju, saj zoperstavlja različne perspektive: svet narave in živali ter človeški svet, mestno in podeželsko okolje, pogled odraslih in otrok, patriarhalne družbene vzorce z modernimi, primarno živalsko spolnost s civilizacijo, eros s tanatosom. Agni je drzen roman tudi po kompozicijski zasnovi, saj zgodbo podaja skozi različne pripovedovalce, ki imajo tudi različne vrednostne sodbe, odrasli so prežeti s spolnostjo, pa tudi z ljubosumjem, zavistjo in voljo do uveljavljanja svoje moči, otroci se nedolžno in skozi igro soočajo s svetom, živalska pripoved v dogajanje vnaša temeljne instinkte, ki jih ljudje potlačijo, strah pred smrtjo se tam spaja s prvinsko slo po preživetju, brez vrednostne sodbe pa kot kak sveti duh dogajanje motri kamera, ki tudi v temi zazna infrardeče žarke. Glavna odlika romana je, da meje med vsemi temi svetovi niso zabrisane. Perspektivična razgibanost avtorju omogoča, da izredno sočno in brez predsodkov opisuje spolnost kot gonilno vitalistično silo, obenem pa podeželski svet naveže na mitološko in literarno izročilo. Literarni poznavalci v romanu odkrivajo reference na ruski novi formalizem in francoski novi roman, privrženci duhovnosti pa vedo, da je Agni hinduistično božanstvo ognja, ki simbolizira spoj telesnega in kozmične zavesti. Kljub temu, da zgodba bralca sama potegne, je Agni večplasten roman, ki zahteva zavzeto in podrobno branje.«

Petčlanski žiriji je predsedovala novinarka Delove zunanjepolitične redakcije in prevajalka mag. Mimi Podkrižnik Tukarić, v njej pa so sodelovali še publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, samostojni literarni kritik in prevajalec dr. Igor Divjak ter asist. dr. Anja Mrak in asist. dr. Igor Žunkovič, oba z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tudi letošnja prireditev je bila pripravljena kot hibridni dogodek. V dogajanje na Rožniku smo vpletli vnaprej posnete elemente in prireditev v neposrednem prenosu predvajali na delo.si/kresnik. Za vse podpornike slovenske literature, ki so nas spremljali prek ekranov, smo pripravili zanimiv, gledljiv in kratkočasen program.

Kresnika smo podelili enaintridesetič. Zakladnica slovenskih romanov je res bogata; od davnega leta 1991, ko smo ga prvič podelili v Razkrižju ob Muri, se je število izdanih romanov podeseterilo, kar kresnikovo žirijo postavlja pred vedno večji izziv.

Pet finalistov

Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je bila izbrana deseterica nominirancev, mesec dni pozneje pet finalistov. Poleg romana Agni Boruta Kraševca so se za prestižni naziv potegovali še Škrbine Gašperja Kralja, Kurji pastir Ferija Lainščka, Pripovedovalec Mirane Likar in Na drugem koncu sveta Vincenca Gotthardta.

Lani je nagrado kresnik za roman Ivana pred morjem prejela Veronika Simoniti, za prvenec Belo se pere na devetdeset je predlani prejela Bronja Žakelj, leto poprej za In ljubezen tudi Drago Jančar, 2017 za Figo Goran Vojnović (tudi 2009 in 2013), 2016 za Otroštvo Miha Mazzini, 2015 pa je slavil Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo prejeli tudi Davorin Lenko (2014), Drago Jančar (1999, 2001 in 2011), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainšček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš.