Sara Zavernik: Plavolaska, ki si je kariero sešila iz klobukov

Mična je novembrski čaj tokrat srkala s Saro Zavernik, blogerko in oblikovalko, ki jo poznamo tudi pod znamko The Blonde Bliss. Pod tem imenom je pred tremi leti začela pisati svoj modni blog, rdeča nit večine objav pa so že od začetka klobuki. Med iskanjem popolnega šik pokrivala, ki je postal že njen zaščitni znak, je bila ideja o ustanovitvi lastne znamke klobukov skoraj logična izbira. Zato zadnje leto ustvarja tudi svoje klobuke. 

Sara, ki ji na Instagramu sledi že 20 tisoč ljudi, v blogerskih vodah sodeluje s številnimi slovenskimi in tujimi podjetji, njeni klobuki pa romajo predvsem v tujino. To je intervju o plavolaski, ki se je podala v svet klobučarstva, pa o tem, kako pravilno nositi klobuk, komu ga je treba v prostoru sneti in kako zanje primerno skrbeti, pa o blogerski konkurenci, Parižankah, rivalstvu, povezovanju in še čem …

Od študija prava do bloganja in svoje znamke klobukov. Kdaj je hobi prerastel v službo?

Po prvem letu bloganja, torej pred dvema letoma sem dobila prvo plačano delo v povezavi z blogom. In od takrat delam le še za plačilo, ne več za kompenzacije. V Sloveniji se je še vedno malo težje dogovarjati za plačila, saj imajo naša podjetja manjše proračune, ki so za to namenjeni. Kar je drugače v primerjavi s tujino, kjer o kompenzacijah sploh ni govora, ampak se že takoj pogovarjamo o denarju. Pri nas se še vedno borimo za svoje mesto v poslu, a stvari se v zadnjih nekaj mesecih spreminjajo na boljše. 

Del študija ste preživeli tudi v Parizu. Je ljubezen do klobukov in ideja za posel vzklila v francoski prestolnici mode? 

Že v Parizu sem iskala klobuke zase, ker vseh svojih nisem mogla pritovorit iz Slovenije. Ob prihodu domov sem šla h klobučarju, ki mi ga je izdelal po naročilu, sama pa sem mu naredila še dodatke. In ko me je vedno več ljudi spraševalo, od kod imam klobuk, sem prišla na idejo, da bi jih naredila tudi za koga drugega.

Imamo Slovenke s Parižankami kaj skupnega v modnem smislu?

Minimalistične kose kot so srajce in blazerji nosimo vse. Sicer pa mi je pri Parižankah noro všeč, da nosijo le 7/8 dolge hlače, ne glede na to, kako mrzlo je. Ta trend sem prenesla v svoj stil in mi je res všeč. K takšnih hlačam obujejo balerinke ali čevlje z res nizkim podplatom in to pri njih obožujem. No, razen balerink.

In katere so bolj drzne?

Morda smo Slovenke drznejše. Parižanke vseeno prisegajo na minimalizem. So ženstvene, a nikoli preveč seksipilne. Slovenke znamo biti malo preveč gole.

Kako ste se lotili svoje poslovne poti in koliko ste prej vedeli o klobučarstvu? Kaj vse je potrebno za zagon svojega podjetja? 

Zdi se mi, da v podjetništvu ni neke enotne poti do uspeha, po kateri bi se lahko podajali po strogih navodilih. Ko sem se odločila, da je to to, česar si želim, sem se začela učiti in stvari so se odvijale sproti. Ko sem se učila šivanja, sem uničila kar nekaj klobukov. Nato sem to prenašala na mojo šiviljo, ki ima precej izkušenj, a so ji bili klobuki na začetku vseeno španska vas. Klobučar mi je naredil osnovo, sama pa sem nanje pritrjevala dodatke in trakove. Šivati na volno ni najbolj preprosto. Zdaj niti ne šivam več toliko sama, ampak to dokonča šivilja. Jaz pa ostajam kreativni vodja, torej zbiram dizajn, barve, trakove in dodatke.

To je pot, po kateri si upajo tisti, ki si želijo doseči nekaj, česar drugi še niso. Ni neke začrtane poti, greš naprej in vztrajaš, ker imaš svoje delo rad in verjameš vanj.

Imate klobuke že na zalogi ali vse po meri in naročilu izdelujete v sodelovanju s klobučarjem in šiviljo? 

Nekaj jih imamo na zalogi, a ne delam na količini, saj si ponavadi vsak želi neko manjšo spremembo, zato po večini delamo po naročilu. 

Predstavili ste že novo kolekcijo. Kaj jo dela posebno? 

V nobeni kolekciji še ni bilo črnega klobuka! Izogibam se "basic" stvari, saj se takšne dobi vsepovsod. Nekaj črnih smo naredili izjemoma, a prav v kolekciji jih ni. Barve in materiali, ki jih uporabljamo, jih delajo posebne. Vse je narejeno ročno, trakovi so iz satena ali svile, nekaj smo delali tudi s krznom, ampak bomo prešli na umetno krzno, saj je bolj sodobno. 

Eno kolekcijo baker boy klobukov smo naredili tudi v sodelovanju s slovensko znamko GiaKiara. Kolekcija je omejena, njena posebnost pa je, da je naprodaj po precej dostopnih cenah, od 50 do 60 evrov. 

Kakšne pa so sicer cene klobukov?

Začnejo se nekje pri 300 evrih.

Kdo nosi vaše klobuke?

Večinoma prodajam v tujino. V Sloveniji imam stalne stranke, ki so večinoma starejše gospe. Od znanih obrazov pri nas pa ste jih lahko videli na primer na Uli Furlan in Nejcu Simšiču. 

Kako pa je z moško kolekcijo? Kako priljubljeni so klobuki med moškimi?

Moško kolekcijo bomo poslali v London. S fotografinjo sva bili na tednu mode v Londonu in z moške strani je bil odličen odziv, zato bo šla prva moška kolekcija v prodajo tja.

Klobuke pri nas še vedno jemljemo kot nekaj za stare gospode. Zato pri nas delamo na barvah in dodatkih, te smo imeli tudi iz zlata in srebra – drobne čebelice, ki jih je izdeloval slovenski obrtnik, s tem pa prav tako podpiramo združevanje slovenskega.

Kdaj jih bodo začeli nositi slovenski fantje?

Ko bodo postali gospodje (smeh). Ali raje, ko bodo ugotovili, da imajo lahko tudi moški dober stil, tudi tisti, ki niso geji. 

Najboljša ambasadorka svojih klobukov ste kar sama. Pregovor o kovačevi kobili, ki je vedno bosa, pri vas torej ne drži? 

Res ne. Ljudje me poznajo po klobukih. Tudi če si ne zapomnijo mojega imena, vedo, da je to tista s klobuki.

Je torej del omare namenjen le klobukom? Koliko jih imate?

Mislim, da jih je nekje 40. Ko se moram odločiti, katerega bom imela na glavi, je to vse na postelji in videti je noro. Ampak zanje res lepo skrbim. Imam jih v škatlah za shranjevanje in ja, vzamejo kar nekaj prostora.

Kako je torej treba pravilno skrbeti za klobuk?

Ob nakupu klobuka priložim navodila za vzdrževanje. Na primer: v avtu na vročini se klobuka ne pušča! Vedno ga odlagamo na glavo. Shranjujemo ga tako, da ga zaščitimo s prevleko in pospravimo v škatlo, da nanj ne pada prah. Če se poškoduje, je najbolje, da se ga nese h klobučarju. In imaš ga za vedno.

Kaj je pri nakupu klobuka najbolj pomembno? Do kam si ga je dovoljeno povezniti?

Ponavadi si najprej izmeriš obseg glave. To narediš tako, da obseg meriš en palec nad ušesi. Klobuk lahko nosiš ravno na glavi, jaz ga včasih nosim čisto zadaj na temenu, za to pa potrebuješ posebne vstavke, ki ti držijo klobuk, saj je obseg glave tam manjši. 

Ženskam klobuka ni treba sneti v zaprtem prostoru, niti ob zdravljici. Medtem ko ga morajo moški iz spoštovanja sneti ob pozdravu in v prostoru. Za nas je to dodatek, ki nas rešuje, ko imamo "bad hair day" in ko hočemo popestriti stajling.

Na Instagramu vas spremlja dvajset tisoč sledilcev. Kaj je bistveno za pridobivanje in ohranjanje dobre baze oboževalcev? 

Me, ki imamo Instagram za posel, se z Instagramovim algoritmom borimo vsak dan. To se spreminja dnevno in vsakič znova moramo iskati načine, kako sestaviti objave, da nas bo videlo čim več ljudi. Najboljši način za to so med drugim hastagi, torej oznake. Dovoljeno število teh je 30, ampak če jih daš 30, te Instagram začne blokirati in te ne vidijo več ljudje, ki iščejo pod to oznako. Zato jih uporabljamo nekje do 10 in še ti so čim bolj specifični. Odvisno je tudi od tega, katera podjetja označuješ v svoje objave, kaj želiš z njimi povedati, kako aktiven si, pomembno pa je tudi označevanje različnih lokacij. Skratka, treba je spremljati trg in se vedno znova učiti in posodabljati, to je cela znanost. Za eno objavo, torej da dobiš idejo, se dobiš s fotografom, poslikaš, urediš fotografije, spišeš besedilo, zbereš oznake, da vse to preučiš je veliko dela. Si pa punce med seboj veliko pomagamo.

Kljub majhnemu trgu, je šopek modnih blogerk, ki se pojavljate na večini dogodkov na domačih tleh, kar pester. Kakšni so v resnici odnosi med vami? Gre za iskrena prijateljstva in pomoč ali je čutiti rivalstvo? 

Na dogodkih se vse pozdravljamo, saj se vsaj na videz poznamo in se spodobi, a ne vem, če govorimo o nekih globokih prijateljstvih. To je bolj izjema, kot pravilo. So pa. Ampak mislim, da velike konkurence med nami ni, saj vsaka dela nekaj drugače. Vsaj meni nobena ni toliko podobna, da bi nanjo tako gledala. In ker smo si tako različne, vsaka pokriva malo drugačno publiko, zato imamo lahko tudi druga sodelovanja s podjetji. Če bi bile vse enake, bi najeli pač samo eno.

Kateri je najboljši karierni nasvet, kar ste jih kdaj dobili?

Dreams are never too big, your mind is just too small. Če se ne ustrašiš svojih sanj, so zagotovo premajhne.

Kam vas bodo te sanje odnesle v prihodnosti?

Rada bi na nek način ostala influencer, ampak končni posel ostajajo klobuki. Pod tem imenom bi rada ustvarila brand luksuznih ročno izdelanih klobukov, ki bodo pokrili vsa tržišča od Rusije, ZDA, Kanade in Avstralije. Želim si, da to postane znamka, ki jo poznajo vsi.

Besedilo in fotografije: Maja Fister