»Iz mode smo naredili zgodbo, ki je sploh ne potrebujemo«

Pred nekaj dnevi smo jo tako opazili na obleganem londonskem tednu mode, kjer je sodelovala pri sedmih revijah. Eden od kreatorjev, Peter Pilotto, si je Prisho celo osebno zaželel na svoji brvi in jo tudi dobil.

Njena agenta Svetlana in Wally Shaykhoun iz Immortal Models sta jo odkrila pri rosnih 11 letih, pri 13 je že hodila na prvi reviji, potem pa so se izkušnje začele nabirati same od sebe. Pri 16 letih je šla prvič v tujino, zdaj, pri dvajsetih, pa se že lahko pohvali, da je delala s prestižnimi modnimi hišami Hermès, Lanvin, Louis Vuitton, ter z znamkami Bouchra Jarrar, Maxime Simoens, Julien Fournie, Simon Porte Jacquemus, LTB, Mary Katrantzou, Ermanno Scervino, Aigner in drugimi. V zadnjem letu je šest mesecev preživela v Parizu in Milanu, v začetku leta pa se je zopet vrnila v italijansko modno prestolnico, kjer ostaja do nadaljnjega. "Po Milanu imam v načrtu spet London, ter kasneje morda Istanbul." Kot svoje vzornice našteje tri: Gisele Bundchen, Karlie Kloss in Joan Smalls.

Opazili smo te na preteklem londonskem tednu mode, kako ti je uspelo priti tja?
Pred tem v Londonu nisem imela agencije, ki bi me zastopala, tako da sem bila v Londonu kot model prvič. Dva tedna pred začetkom tedna mode sem preko svoje matične slovenske agencije Immortal Models dobila povabilo agencije Body London, ki me je želela zastopati. Dogovorili smo se, da pridem iz Milana, kjer trenutno živim, samo za teden mode, da naredim kastinge in v upanju posledično tudi delo. Moj obisk je bil kratek, ker je londonskemu tednu mode sledil milanski, katerega sem se nameravala prvotno udeležiti.

Za katere znamke si hodila na londonskem tednu mode?
London College of Fashion, PPQ, Apu Jan, Youjia Jin, Soojin Lee, Ethologie in Peter Pilotto.

S katerim ti je bilo v največjo čast sodelovati?
V največjo čast mi je bilo sodelovati s Petrom Pillotom, ne samo, ker je to največja znamka, za katero sem delala v Londonu, temveč tudi zato, ker sem za njih cel teden pomerjala oblačila in spoznala celotno ekipo od oblikovalcev, grafičnih oblikovalcev, krojačev, šivilj, vezilcev, pripravnikov ... So čudoviti ljudje, obvladajo svoje delo, so profesionalni, hitri, natančni, delovni. Naj omenim, da so v zadnjem tednu delali 12-14 ur na dan brez slabe volje ali pritoževanja, pa če je bilo potrebno stvar še tretjič popraviti. Imajo odličen odnos do zaposlenih; če je šivilja dobro izdelala obleko, so jo poklicali in jo pohvalili. Znali so se tudi pošaliti med delom, bilo je res sproščeno vzdušje, brez nervoze. V veselje mi je bilo delati z njimi. So eni redkih ljudi v modnem svetu, ki imajo odnos tudi do manekenk in se ne obnašajo kot, da smo lutke. Skupaj z njimi sem spremljala realizacijo celotne kolekcije, od poskusnih oblek, do prestavljanja šivov, detajlov, določanja dolžin, barv, ožanja ... in za zaključek sem imela še to čast, ta zadnji korak - predstavitev kolekcije, sodelovati na njihovi modni reviji, za katero verjetno drugače niti kastinga ne bi dobila, saj v Londonu kasting za boljše revije dobiš šele na prošnjo, po tem ko kasting direktorji vidijo tvojo predstavitveno kartico in gledajo tudi na to, če si delal pred londonskim na tednu mode v New Yorku. Ker me je Peter sam želel na modni reviji, je prosil njihovo kasting direktorico in do zadnjega dne smo čakali na potrditev. Ko sem izvedela, da sem del revije, sem bila presrečna! Celotna ekipa me je vzela za svojo in prav tako jaz njih, postali smo prijatelji in tudi po reviji sem edina od manekenk imela to čast, da me je Peter povabil na proslavljanje zaključka kolekcije, ki je bilo namenjeno izključno njegovi ekipi zaposlenih.

Kako bi opisala teden mode v eni od največjih modnih prestolnic? Kako se razlikuje od modnih tednov pri nas?
Teden mode v tujini izgleda tako: vsaka znamka organizira svojo samostojno modno revijo, časovno glede na uradni urnik tamkajšnjega tedna mode. Sami si izberejo lokacijo, postavitev brvi, manekenke, ličila in frizuro, povabljene. Na revije ne hodijo slavni ljudje, oziroma so v manjšini. Povabljeni na tednih mode v tujini so dejanski kupci, lastniki trgovin, v katerih se ta znamka prodaja, uredniki modnih revij, novinarji, stilisti, pomembni ljudje, ki bodo kolekcijo dobro iztržili oziroma kupili. Zame kot model teden mode v tujini predstavlja veliko možnosti za delo, ker se predstavlja ogromno oblikovalcev z veliki kolekcijami. Samo na zadnjem tednu mode v Londonu se jih je predstavilo 78, izhodov pa je lahko od 25 do 80 na kolekcijo. Ker vsaka znamka organizira svojo revijo, je tako tudi s kastingi; veliko se nahodiš od kastinga do kastinga in tudi načakaš. Revije potekajo zelo hitro, manekenke pridemo na revijo največ štiri ure pred pričetkom, včasih tudi samo 10 minut prej, kot se mi je zgodilo v Londonu, ker sem delala pred tem hodila na reviji, ki je zamujala in so me uredili v desetih minutah. Za to so ekipe vizažistov in frizerjev dobro utečene in na meni je delalo šest ljudi naenkrat, da so me pravočasno uredili.

V Sloveniji so me enkrat vprašali, če se samo pri nas zamuja s pričetkom modne revije – ne, tudi v tujini se. Če je potrebno tudi eno uro zamujajo, ker je urnik tako natrpan, da si revije sledijo ena za drugo in ko urednica ameriškega Vogua zamuja na naslednjo revijo, ker mora priti na drugi konec mesta s prejšnje revije in je gneča na cesti, se jo bo pač počakalo.

Pri nas teden mode traja tri dni, oblikovalcev je manj, kolekcije so manjše, približno 15 izhodov, revije niso samostojne, ampak so združene v isti dogodek, tako da potekajo enako in so samo na enem mestu, več oblikovalcev se predstavlja na eni reviji, celoten teden mode delajo iste manekenke, kar je dobro, ker ni toliko kastingov. Ker se kolekcije zvrstijo ena za drugo, se make up in frizura v isti reviji ne spreminjata, tako da tukaj oblikovalčeva vizija celotne podobe ne pride v poštev. Pri nas se tudi ne bo zgodilo, da bo revija ob desetih zjutraj, ker ne bi nihče prišel, je vedno zvečer. Revije si ogleda slovenska estrada, veliko medijev, ki niso povezani z modo in bi kolekcije dobro iztržili, ter premalo močnih kupcev, ki bi omogočili, nove še bolj izjemne kolekcije slovenskih modnih znamk in oblikovalcev.

Kako zaposlena si z manekenstvom v Sloveniji?
V Sloveniji dvakrat letno delam ljubljanski teden mode, ter nekajkrat na leto še kakšno revijo in fotografiranje. Pri nas žal ni veliko dela, tako da nisem zelo zaposlena in je zato odhod v tujino zelo pomemben, če želim delat kot model.

Kakšna se ti zdi modna industrija? Katere pluse in minuse bi izpostavila?
Modna industrija je res ogromna, znamke svoje kolekcije predstavijo tudi štirikrat na leto, kar pomeni, da se trend konstantno spreminja, kar je za modela lahko plus ali minus. Res je v modni industriji lahko tako, da en dan si v njej, naslednji dan si zunaj. Veliko je nepisanih pravil v modni industriji, pa vendar je na koncu pot do uspeha vsakega posameznika edinstvena. Konkurenca je res velika, delo je težko dobiti in minus pri tem poklicu je, da nikoli ne veš, kdaj boš delal. Modna industrija zna biti včasih tudi kruta in neizprosna, kot sem že prej rekla, se nekateri obnašajo do manekenk kot, da smo lutke, brez občutka, pa nas vseeno boli, ko nas uščipnejo, zbodejo, popraskajo, zapnejo z zadrgo, porinejo in nam rečejo, da si predebela ali presuha. Nimaš dosti besede, ker vemo, da če ti kaj ni všeč, je tisoč manekenk za tabo v vrsti, ki te bodo v hipu zamenjale. Včasih se mi zdi, da je polna pretvarjanj, prodaja sanje, iz mode smo naredili eno ogromno zgodbo, ki je dejansko sploh ne potrebujemo. Veliko se je tudi začelo delati na kvantiteti in ne kvaliteti, ogromno je samooklicanih modnih agentov, modelov, vizažistov, frizerjev, blogerjev, stilistov in fotografov, ki bodo delali zastonj in zato dobili delo pred nekom, ki je izurjen, z izkušnjami in pravim razlogom v tem poslu.

Danes se tudi veliko da na to, koliko sledilcev imaš na družabnih omrežjih – na Instagramu, Twiterju in Facebooku, seveda da se bo znamka v primeru, da te najamejo dobro stržila.
Plus tega poklica je, da veliko potuješ, vidiš tuja mesta, utrip življenja v teh mestih, dejansko vsako mesto dobro spoznaš, ker nek določen čas tam živiš, spoznaš nove ljudi, ki lahko postanejo dobra prijateljstva ali novi poslovni stiki za naprej.

Trenutno so v manekenstvu "najbolj vroča roba" Cara Delevingne, Kendall Jenner ter Gigi Hadid, si katero od njih že uspela spoznati?
Žal ne. Sem pa, ko sem delala za Petra Pilotta, delala revijo s topmodelom Drake Burnette, ter ostalimi puncami, ki so trenutno najbolj popularne manekenke letošnje sezone tednov mode, nekatere so naredile tudi 25 revij v tej sezoni. Vesela sem bila, da sem spoznala Grace Bol, ter da sem že drugič delala revijo z Marie Piovesan. Ko pomislim nazaj, se mi je zdelo zelo fino, da sem delala revijo z Nadjo Bender in Hanne Gaby Odiele, bila na kastingu za Dior skupaj z Lindsey Wixon in takrat spoznala tudi Valerijo Kelava. V Parizu na castingu srečala Joan Smalls.

Kaj bi si kot manekenka najbolj želela, kaj bi bil vrhunec tvoje kariere?
Najbolj bi si želela, da bi delala vsak dan, pa mi je vseeno kaj, samo da bi imela delo. Morda sem vrhunec kariere že doživela, morda ne, pomembno mi je le, da sem srečna s tem, kar trenutno delam.

Avtorica: Branka Grbin

Foto: Imaxtree, osebni arhiv