Delavno dekle v svetovni prestolnici

Andžela Lukanović je ena najobetavnejših slovenskih modnih oblikovalk, ki so pred kratkim zapustile študijske klopi in se že preizkušajo v svojem poklicu. Velja za delavno dekle – da talent še zdaleč ni vse, se je naučila pri svetovno priznani oblikovalki Mary Katrantzou, kjer je pred leti pridobivala prve izkušnje in spoznala, da je v tujini tekmovalnost nekaj običajnega. Ko je pred letom in pol v okviru ljubljanskega tedna mode prejela nagrado za najboljšega mladega oblikovalca ter premagala Petra Movrina in Ivana Rocca, je povedala, da je to tekmovalnost prinesla s seboj v Slovenijo.

Zato ni čudno, da je že na naslednjem tednu mode osvojila nagrado za najboljši trajnostni koncept, kar ji je prineslo sodelovanje z Rašico. Njene obleke za omenjeno blagovno znamko bodo to pomlad na prodajnih policah, že pred lansiranjem kolekcije pa se je Andžela preselila v London. Dela pri uspešni modni znamki Ports 1961, katere kreativna direktorica je prav tako Slovenka, Nataša Čagalj. "Moje delo pri Ports 1961 je zelo pestro in zajema vsega po malem. Pomagam oblikovalcem pri poskusih, delam pri digitalni predelavi, ustvarjam in pripravljam vzorce, skratka asistiram, kjer koli me potrebujejo," nam je povedala Lukanovićeva in dodala, da poleg tega kot svobodna umetnica dela tudi vzorce za notranji tekstil ter pripravlja lastno spletno trgovino.

Organizacija je vse

Seveda nas je zanimalo čim več o delu pri znamki Ports 1961, a o tamkajšnjem delovnem procesu ne sme govoriti. Povedala pa nam je, da je poleg nje in Nataše tam zaposlena še ena Slovenka, Irena Rojs. O delu pravi, da se bistveno razlikuje od ustvarjanja lastne kolekcije. "Sploh ni primerjave. Prva točka je organizacija, ki je veliko lažja, če oblikuješ sam in seveda v manjšem obsegu. Pri večji znamki že organizacija vzame veliko časa," meni.

Poleg nje so trenutno v Londonu še Peter Movrin, Jana Zornik in Tina Gorjanc, ki tam pripravljajo magisterije, Petra Grmek Green in Maja Mehle, ki imata vsaka svojo znamko, ter Tjaša Tauses, ki je delala za znamko J. W. Anderson.

"Z večino modnih oblikovalcev iz Slovenije smo skupaj obiskovali fakulteto. Tukaj pa se družimo, ko najdemo čas. Vsi smo zelo zaposleni, šolanje in delo nam vzameta skorajda vso energijo. A ta druženja mi veliko pomenijo in me nekako pomirjajo, saj dobim občutek domačnosti. Sicer pa vedno pravim, da večkrat vidim prijatelje iz Slovenije kot tiste, ki živijo tukaj," pripoveduje Andžela. Da se je znašla v britanski prestolnici ocenjujejo kot nekakšno ironijo. "Nikoli nisem marala Londona. Zame je bil tranzitno mesto, skozi katero sem šla ali samo prišla za nekaj dni, vzdušje mi ni bilo všeč. Lansko poletje pa sem naenkrat čutila potrebo po spremembi in London se je pokazal kot priložnost. Želela sem si izkušenj v industriji, v ekipnem delu in zaželela sem si spremembe okolja."

Po njenem mnenju tujina ni vedno rešitev. "Nikjer ni vse lahko in preprosto. Zagon, delavnost in energija so potrebni povsod, doma ali v tujini. Slovenija ima svoje prednosti, na primer majhnost trga in dosegljivost potencialnih strank. In manjšo konkurenco. Slovenski oblikovalci bi potrebovali samo nekaj več organizacije in usmerjenosti. Vsem, ki so svoje življenje posvetili oblikovanju, želim veliko sreče, dela s polno paro in da vztrajajo v tej industriji." Dolgoročnih načrtov nima. "Trenutno mi je zelo všeč znamka Acne Studios, tako da sanjarim o delu z njimi … Čez deset let pa me bo verjetno premamilo še katero drugo področje oblikovanja," sklene naša uspešna modna oblikovalka.

Avtorica: Daša Mavrič

Foto: Uroš Hočevar/Delo