Plastični kirurg Krešimir Božikov: V Sloveniji smo v samem vrhu lepotnih posegov, o katerih ne sme zvedeti nihče

Mična je klepetala z dr. Krešimirjem Božikovom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije. Je eden od prepoznavnejših plastičnih kirurgov za rekonstrukcijo dojk po raku ter tretji v Sloveniji po številu estetskih operacij dojk. Dela v UKC Ljubljana, ima pa tudi svojo kliniko, kjer izvaja vse vrste posegov – od kirurških do nekirurških. Slednji so čedalje bolj priljubljeni, zanje pa se vedno več ljudi odloča predvsem zato, ker ne želijo pod splošno anestezijo, nimajo časa za okrevanje ali se bojijo operacij. 

S kirurgom smo klepetali o odnosu Slovencev do lepotnih operacij, o najpogostejših zmotah, ki jih imamo o tovrstnih posegih, pa o življenjski dobi prsnih vsadkov, o vbrizgavanju botoksa, ki je eden najpogostejših lepotnih posegov in o vedno bolj priljubljenih neinvazivnih posegih z majhnim časom okrevanja.

Če v uvodu razjasniva nazive oziroma izraze, ki smo jih z leti začeli mešati in posploševati. Plastičnim kirurgom pogosto rečemo kar lepotni kirurgi, kar pravzaprav ni sopomenka? 

Res je, lepotni kirurg še ni plastični kirurg. Poimenovanja lepotni kirurg ne boste našli med uradnimi nazivi in ker ni uraden naziv, si ga lahko nadene kdor koli. Zelo pogosto si ga pripnejo kirurgi drugih specialnosti, ki se ukvarjajo z lepotnimi posegi. Na drugi strani pa naziv plastični kirurg označuje specialista plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije. Ker je to precej dolg naziv, ga v vsakdanji uporabi največkrat okrajšujemo na poimenovanje plastični kirurg.

So lepotne operacije v Sloveniji še vedno tabu? Kako je s tem v primerjavi z Ameriko, ali če pogledamo bližje, že s kakšno Srbijo? 

V Sloveniji smo glede estetskih posegov še vedno zelo konzervativni. To se vidi po diskretnosti pri posegih in rezultatih, ki jih želijo pacienti, ter nenazadnje tudi po velikosti prsnih vsadkov, ki jih želijo ženske. Če se izrazim v športnem jeziku, Slovenke v povprečju za Srbkinjami zaostajajo za 100 ml na vsadek. Če je pri nas povprečni vsadek velik 300 ml, je v Srbiji 400 ml. Res pa je, da so dojke z manjšimi vsadki oblikovno lepše in bolj naravne, s čimer je tudi težje opaziti, da so v njih vsadki. A v Srbiji ženska razmišlja nekako takole: če že plačam za dojke, naj se to vidi. Večje dojke tako niso lepše, so zelo umetne, vendar pa to ljudi v njihovem okolju ne moti. Enake razlike obstajajo med severom in jugom Amerike, pri čemer pa je treba vedeti, da na zahodu obisk plastičnega kirurga predstavlja statusni simbol in je to tema pogovorov med ženskami, kot pri nas velja za pogovore o frizerjih.

Kako priljubljene so lepotne operacije pri nas? Po čem je največ povpraševanja in kdo se zanje odloča?

V Sloveniji smo v samem vrhu lepotnih posegov, o katerih ne sme zvedeti nihče, še zlasti ne sosedje, prijatelji, sodelavci in še kdo. Tudi pogovori o lepotnih popravkih so izven večjih mest še vedno tabu tema. Po tej plati smo torej še vedno zelo konzervativna družba. Opažam sicer, da se pri mlajših generacijah odnos do estetske kirurgije spreminja in lahko o tem govorijo zelo odprto, medtem ko so pri starejših tovrstni posegi zaviti v diskretnost. Diskreten mora biti tako poseg kot tudi rezultat, predvsem v smislu, da "morda kdo ne bi česa preveč opazil". Sicer v Sloveniji med estetskimi posegi prednjačijo posegi na dojkah, sledijo jim popravki na obrazu ter korekcije nosu. Ponovno se veča število liposukcij, saj so ljudje ugotovili, da imajo nekirurški in neinvazivni načini odstranjevanja maščobe majhen učinek, ki za večino ni dovolj.

Statistično gledano se za estetsko kirurgijo odloči več žensk kot moških, a v zadnjih letih tudi vse več moških izraža željo po spremembi. Čemu pripisujete ta pojav in po kakšnih spremembah je največ povpraševanja med moškimi? 

Ta podatek drži, vendar pa moški k skupni številki v resnici prispevamo zelo malo. Večina moških išče rešitve za težave, ki se jih da zelo ekzaktno rešiti, kot na primer odstraniti povečana moška prsa ali spremeniti videz nosu. Trendi, kot so oblikovanje telesa ali celo pomlajevanje obraza, pa so v moškem svetu še zelo v povojih.

Prsni vsadki niso priljubljeni zgolj na račun velikosti prsi, ampak tudi zaradi oblike. Medtem ko se veliko govori o samih operacijah, pa bolj malo vemo o tveganju in dejanskem "vzdrževanju". Kakšna je življenjska doba prsih vsadkov? Kakšen je čas okrevanja po takšni operaciji in čemu se je treba z vsadki odpovedati? 

Vsaka operacija vselej predstavlja tveganje, zato se je treba nanjo ustrezno pripraviti. Z dobro pripravo ter z upoštevanjem kirurgovih navodil po posegu so lepotni posegi, vključno s povečanjem dojk, zelo varni posegi. O tveganjih, kot sta denimo krvavitev ali vnetje, se je vedno potrebno pogovoriti pred posegom.

V primeru prsnih vsadkov je zelo pomembno, da razumemo naravni odziv telesa nanje. Proizvajalci zagotavljajo doživljenjskost vsadkov, kar pa je navadno zavajanje, saj vsi vemo, da se okoli vsadka z leti naredi ovojnica, ki spremeni njegovo obliko in je lahko tudi boleča. Temu pravimo kapsula. In ko pride do tega, je potrebno vsadke skupaj z ovojnico odstraniti. Če ženska želi dojke z vsadki še naprej, ji takrat vstavimo nove vsadke. Kdaj bo do kapsule prišlo, je sicer odvisno od posameznice do posameznice, vendar pa je mogoče reči, da jo ženske v povprečju dobijo nekje v obdobju med 10 in 20 leti. In takrat je tudi čas za zamenjavo vsadkov. 

O vzdrževanju dojk z vsadki pa ima večina napačne predstave. Predstavljajo si, da bodo dojke z vsadki ves čas enako lepe, kot so takoj po povečanju. A v resnici se dojke večine žensk z leti precej spremenijo in le redke ohranijo lepo obliko celo življenje. Tako tudi ni mogoče pričakovati, da bodo dojke z vsadki ves čas od povečanja dalje enake. Če pogledamo isto žensko, ko je stara trideset let in petdeset let, lahko pričakujemo, da bodo njene dojke pri petdesetih drugačne: če se na primer njena telesna teža poveča, bodo dojke večje in bolj povešene, če pa ohrani enako telesno težo, pa bo koža nekoliko boj ohlapna. In če ima ta ženska vsadke, se bo z njo dogajalo popolnoma enako, kar bo seveda vplivalo na videz oz. tudi obliko dojk.

Veliko vprašanj o prsnih vsadkih je povezanih tudi s športnimi aktivnostmi. Ženskam s prsnimi vsadki se ni potrebno odpovedati nobenemu športu. Odsvetujemo le načrtno krepitev prsnih mišic. Če so vsadki pod mišico, jih le-ta spodriva na stran, če jo napenjamo in temu pravimo dinamična dojka. Ni nevarno, ni pa prijetno, če se dojka in vsadek zaradi močne mišice ob napenjanju premikata.

Rožnati oktober je namenjen boju proti raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. Zakaj je rekonstrukcija dojke tako pomembna za žensko in njeno samozavest? 

Veliko psiholoških študij kaže, da celovite rehabilitacije ženske, ki je zbolela za rakom dojk, ni brez nove dojke. Odstranitev dojke v večini primerov pomeni tudi izgubo samopodobe, ki pa ženske ne spremeni samo fizično, ampak tudi psihično. Konec koncev so dojke za ženske pomemben identifikacijski sekundarni spolni znak oziroma nosilec ženskosti.

Med bolj priljubljenimi lepotnimi posegi je tudi vbrizgavanje botoksa in polnil, kar ne vključuje le ustnic. Za kaj vse se botoks še uporablja? 

Res je, polnila in botoks so danes najpogostejši lepotni poseg. S polnili oblikujemo obraz, to pomeni, da dodajamo lica, gladimo vdolbine in gube ali napenjamo upadlo kožo. Z botoksom pa blokiramo delovanje mišic, običajno na čelu in med očmi. Oba posega, tako v tujini kot tudi pri nas, predstavljata nekakšen prvi stik s svetom estetske medicine in kirurgije. Število teh posegov se v zadnjem času neprestano veča, saj ne terjajo časa za okrevanje, kar pomeni, da se lahko pacient takoj po posegu vrne v svoje delovno okolje. Če po injekciji slučajno nastane kakšna modrica, se jo da preprosto zakriti s korektorjem ali pudrom.

Vedno bolj priljubljeni so tudi neinvazivni posegi z majhnim časom okrevanja. Po čem je največ povpraševanja med temi?

Drži. Opaziti je veliko povpraševanja po nekirurških, neinvazivnih tretmajih, saj ljudje nimajo časa oziroma si ne morejo privoščiti izostanka iz službe. Tovrstni medi spa tretmaji so popularni, res pa je da zaradi všečnih oglasov nekateri uporabniki mislijo, da bo rezultat enak kot pri invazivnih posegih. Na žalost zaenkrat to še ni možno. Za dober rezultat poleg dobrega aparata potrebujemo tudi osebo, ki ima pravilno znanje in občutek za delo z njim. Z njimi ponavadi pomlajujemo obraz ali oblikujemo telo.

Na naši kliniki smo se na primer odločili za tiste aparate, za katere vemo, da so najbolj učinkoviti in jih je možno kombinirati tudi z bolj invazivnimi posegi, tak je na primer aparat Exilis Ultra za pomlajevanje obraza in oblikovanje telesa. Gre za kombinacijo radiofrekvence in ultrazvoka. S tovrstno kombinacijo energij se koža nekoliko zategne, kar pripomore k lepšemu videzu. Ti tretmaji so namenjeni upočasnitvi znakov staranja, zato jih je smiselno ponavljati enkrat na leto.

Katere so najpogostejše zmote o lepotnih operacijah? 

Največja zmota je vsekakor ta, da se da vse narediti. Plastični kirurgi nismo kiparji, ki bi oblikovali telo na novo, naša naloga ali pa poslanstvo je, da preoblikujemo obstoječe stanje, kjer pa se vedno soočamo z omejitvami.

Kaj bi se morali vprašati vsi pacienti, preden se odločijo za katerikoli lepotni poseg?

Bolj pravilno vprašanje je: Zakaj in zaradi koga si želim določeno spremembo? Če je odgovor, da zaradi samega sebe, potem smo na dobri poti k veselju po posegu.

Avtor: Maja Fister

Foto: Arhiv/Klinika Božikov, Thinkstock