TOSCA BEAT: Ko se združijo elektronska glasba, opera in moda

Na nedavnem ljubljanskem tednu mode so našo pozornost v slovenskih kreacijah pritegnila tri modna dekleta, ki jih poleg ljubezni do mode druži prav posebna strast. Tosca Beat. Kdo? Kaj? Tosca Beat je domača zasedba, ki povezuje glasbene žanre, ki jih na prvo žogo morda ne bi povezali - moderno glasbo, elektronske ritme in opero. Poleg tega so dekleta gala obleke, ki smo jih vajeni v operi, zamenjala s sodobnimi modnimi trendi in tradicionalnemu slogu prinesla nov val svežine.

Tosca Beat sestavljajo pevke Eva Pavli, Urška Kastelic in Zala Hodnik, z njimi pa ustvarjajo še čelist Žan Beljan, violinist Luka Beljan, pianistka Kristina Golob in semplist Neo Glušič. O njihovi poti smo klepetali z Evo, Urško in Zalo.

V svojem glasbenem ustvarjanju ste združili navidez nezdružljivo, moderno glasbo, elektronske ritme in operno petje. Kaj je bil povod za takšno potezo?

Vemo, da že obstajajo skupine, ki uporabljajo operne vokale, a so bolj popovske. Vsi so že slišali na primer za Il Divo, a me nismo želele nikogar posnemati. Želele smo nekaj novega, kar bi približalo operni vokal tudi tistim, ki do opere nimajo najboljšega odnosa. Hočemo pokazati, da opera ni nič groznega. Je le nekoliko drugačen način petja, ki pa smo ga združile z vsem, kar imamo rade. Torej operno petje, moderno glasbo, modo in gibanje. Želele smo preko meja tradicionalnega. Opero vsi povezujejo z gala oblekami in pretiravanjem, me pa smo šle bolj v minimalizem, v bolj čiste linije, pojemo z mikrofoni, vsa glasba pa nastaja v živo.

Kako se je vaša skupna pot začela?

Prijateljice smo že zelo dolgo in po nekem koncertu so nam prijatelji rekli, da bi morale nekaj skupaj ustvariti. Odlično se razumemo in od nekdaj rade skupaj pojemo, vse pa zanima nekoliko drugačna glasba. Vse tri imamo operne vokale, zato je bilo najbolj smiselno, da naredimo nekaj v tej smeri. Tosca Beat smo skupaj kakšno leto.

Od kod torej ime zasedbe Tosca Beat?

Tosca je ena najbolj znanih oper Giacoma Puccinija, ki jo izvajajo po vsem svetu. Tosca je tudi glavna ženska vloga v tej predstavi in ima zelo močen karakter. Že samo ime je mogočno, dodale pa smo mu še Beat. Beat kot naša elektronska spremljava in v prevodu kot utrip, saj naše srce še vedno bije za opero.

Povezujete se tudi z veliko mladimi ustvarjalci.

Z nami je še semplist Neo Glušič, ki kot didžej vodi naše pesmi. Če bi ga opisali iz klasičnega vidika, je kot naš dirigent, ki daje tempo, a na nekoliko modernejši način. Sodelujejo še dvojčka, čelist Žan Beljan in violinist Luka Beljan in pianistka Kristina Golob. Veliko je za nas naredil naš producent Peter Penko, sploh na začetku pa sta ogromno pomagala tudi brata Jernej in Andraž Kržič, saj smo delale veliko priredb in Andraževih pesmi.

Poleg glasbe vas združuje tudi ljubezen do mode. Udeležile ste se letošnjega tedna mode, videli pa smo vas tudi v kreacijah domače modne oblikovalke Janje Videc, ki se je na tednu mode predstavila novo kolekcijo Inanna. Kako pomembna je pri nastopu glasbenikova oprava?

V operi so blišč in gala obleke zelo, zelo pomembni. Me smo šle s Tosca Beat nekoliko v drugo smer. Nosimo, česar operni pevec verjetno nikoli ne bi oblekel na odru, saj gre za bolj urbane trende. Janja ustvarja v tem času in njene kreacije so nam zelo všeč.

Vse tri ste akademske operne pevke. Kaj vas je popeljalo v svet opere?

Urška: Kakšni dve leti nazaj sem našla spis iz šestega razreda osnovne šole, v katerem sem napisala, da bom operna pevka. Na srednji glasbeni šoli sem sicer igrala čelo in vzporedno hodila v mladinski pevski zbor RTV, pri 16 letih sem začela s solo petjem. Z opernim petjem se tako ukvarjam že 10 let in končujem študij. Poleg Tosca Beat pa delamo tudi druge operne projekte, z Zalo sva tudi članici opernega studija v Ljubljanski Operi.

Zala: Včasih sem hotela postati pop-rock pevka (smeh). Pri 18 letih sem odkrila opero, nek potencial za to pa je v meni videla tudi učiteljica petja. Ko sem vendarle poskusila, sem se popolnoma zaljubila. Potem sem šla na sprejemne izpite na akademijo, jih uspešno opravila in zdaj sem tu. Povsem v drugih vodah, kot sem nekoč mislila.

Eva: Mene je najprej vleklo v pop in hip-hop vode, hkrati pa sem plesala balet. Potem sem se petja začela učiti pri Jadranki Juras, doštudirala pa sem Likovno akademijo, slikarstvo. Nekaj časa nisem niti pomislila, da bi vpisala še en študij. Po Jadranki sem se učila pri Matjažu Robavsu, ki me je potem tudi pripravil za akademijo.

Torej vas lahko ujamemo tudi na opernih deskah. Kako je z učenjem besedil v jezikih, ki jih ne govorite?

Že med študijem se učiš peti v tujih jezikih in osvojiš nek zven besed, začneš povezovati besede ali pa si jih prevedeš. Ni najlažje, ampak je del tega.

Kako pomembno je za gledalce, da si pred operno predstavo preberejo povzetek zgodbe?

Zelo! Včasih je bilo pravilo, da se je pelo v slovenščini, zdaj pa se poje v originalnem jeziku. So sicer nadnapisi, a je bolj fino, če poznaš zgodbo, še posebej, če so kakšne bolj zapletene predstave.

Kako nastajajo besedila za Tosca Beat? So vedno v angleščini?

Odločile smo se, da bomo delale v angleščini. V tem jeziku zadnje čase ustvarja veliko domačih ustvarjalcev, saj vsi nekako ciljamo še na tujino. V materinskem jeziku je sicer res lepo peti, ampak ta projekt smo zastavile tako, da bo univerzalen.

Kaj odtehta, talent ali trdo delo?

Enega ni brez drugega! S trdim delom se da sicer narediti ogromno, a če nimaš posluha, bo bolj težko. Če pa imaš velik talent, je škoda, če ga ne razvijaš.

Kaj bi za vas predstavljalo največji uspeh na domačih tleh?

Že zdaj smo presenečene nad vsemi pozitivnimi odzivi. Tisti "vau efekt", ko ljudi presenetijo naši glasovi, saj jim ni jasno, od kod pride tako močan glas. Lepo je tudi, če te povabijo na kakšen dober festival, kjer lahko prirediš cel spektakel. In ko smo na radiu prvič slišale naš komad, smo bile presrečne. Največ pa nam pomeni, ko smo ljudem všeč in nas pridejo poslušat. In da zraven prepevajo naše komade (smeh)!

Pred slabim letom ste izdale svoj prvi avtorski prvenec z videspotom, jeseni ste premierno nastopile v Stari mestni elektrarni, naslednji korak je torej izdaja plošče?

Naš prvi nastop v Stari mestni elektrarni so naredili predvsem ljudje, ki so v nas videli nek potencial. Vsak prvi nastop je težak, saj zate še nihče ne ve, zato smo bile toliko bolj hvaležne vsem, ki so ga omogočili. Na koncu je bilo prizorišče polno in ljudje so bili navdušeni, kar je največja nagrada. Album je naslednji korak, trenutno intenzivno delamo na tem in vadimo, veliko je treba še posneti, izdale pa ga bomo, ko bo vse zvenelo tako, kot mora.

Avtor: Maja Fister

Foto: Anže Vrabl

Video: YouTube