Intervju: Življenje od vikenda do vikenda in od dopusta do dopusta zame ni imelo vrednosti

Tadeja Kržič je nasmejana, radoživa ženska, ki z veseljem spoznava zanimive ljudi, ljudi od katerih se lahko uči. Nekdanja bančna uslužbenka, se je med sedemmesečno bolniško odsotnostjo odločila, da je čas, da svoje življenje popolnoma postavi na glavo. Dala je odpoved, odkrila svet joge, začela s podaljševanjem trepalnic, snemanjem oglasov, slikanjem na platna in se izobraževati na različnih področjih. In življenje ji je odprlo novo dimenzijo.

Sedaj jo lahko spremljamo na njenem Instagram profilu, na katerem prikazuje različne joga poze, snema zabavne video posnetke, deli zdrave recepte, zaslediti pa jo je možno tudi v nekaterih oglasih po televiziji. Pravi, da ji je novi način življenja pisan na kožo, saj si urnik določa sama, uživa v vseh stvareh, ki jih počne in niti malo ne pogreša vsakodnevne rutine sistemskega kolesja. Mična se je z njo pogovarjala o tem, kako se je njeno življenje spremenilo, odkar se je odločila za takšno spremembo v življenju.

Lani ste se po desetih letih dela v banki odločili, da službo pustite in se podate na samostojno pot. Zakaj ste se odločili za tako velik korak?

V banki sem v desetih letih prišla od bančne svetovalke do vodje poslovalnice. Ampak si lahko predstavljate, kako je hoditi v službo, kamor te že zjutraj, ko odpreš vrata, ne vleče, ko si tam, pa stalno gledaš na uro, razmišljaš, kdaj boš lahko odšel. Gledala sem skozi okno in opazovala ljudi, ki so hiteli mimo, kakor moje življenje, ki ni bilo izpolnjeno. Vedela sem, da moram stran, ampak si nisem upala, ker je bil prisoten strah, kako se bom znašla sama, zunaj sistema. Ko si deset let vajen delati nekje, kjer so pravila in navodila na vsakem koraku, ne veš, kako se boš znašel sam. In lani sem potem končno naredila ta korak ter brez načrta skočila v vodo. Nikakor ne obžalujem nobene delovne izkušnje, ki sem jo dobila v službi, v bistvu sem zelo hvaležna zanje. Samo zaradi njih sem prišla do želje, da bi imela delo iz srca rada in tej želji bom sledila še naprej.

Kako se je vaše življenje spremenilo odkar ste to naredili?

Končno na svoji koži občutim sončne žarke, končno lahko vse letne čase zaživim v polnosti. Vse do zdaj sem mislila, da je moj najljubši čas poletje, ker je bil to čas dopustov in ko si v pisarni od osmih do petih, komaj čakaš na poletje, ker so dnevi daljši. Zdaj vidim, da je vsak letni čas po svoje poseben. Najbolj pomembno pa je, da se v ponedeljek zjutraj ne zbudim s cmokom v grlu in da ne živim več z mislijo, da komaj čakam konec tedna ali tri tedne dopusta. Živim tukaj in zdaj ter se relativno dobro počutim vsak dan. Življenje od vikenda do vikenda in od dopusta do dopusta zame ni imelo vrednosti.

Kdaj ste se odločili, da boste na Instagramu delili večji del svojega življenja?

Leto in pol nazaj sem imela operacijo kosti palcev na nogah in ker je bilo okrevanje precej dolgo, skoraj sedem mesecev, sem bolniško odsotnost vzela kot osebni projekt, v katerem sem poskušala ugotoviti, kaj bi lahko v življenju še počela zanimivega, kako bi lahko zbežala iz cone udobja, v kateri sem bila v banki. Tako sem na Instagramu začela z joga pozami, snemala sem zabavne videje, pripravljala različne okusne smutije in delila recepte, vse to me je zabavalo, me nasmejalo in sproščalo v času okrevanja. Takrat sem pridobila kar nekaj sledilcev, ker je bila na vsaki sliki moja obvezna oprema neobičajen čevelj, ki sem ga dobila namesto gipsa. Objave so marsikomu narisale nasmeh na obraz in tako se je začela moja pot na Instagramu.

Pred leti ste bili tik pred selitvijo na Kanarske otoke. Tam ste imeli partnerja, a ste se na koncu odločili, da ostanete v Sloveniji. Se vam zdi, da so v Sloveniji boljše priložnosti?

Kanarski otoki so bili moj drugi dom, saj je bil na Kanarskih takratni fant in štirikrat na leto sem obiskala otok ter bila prepričana, da se bom tja tudi preselila. Našla sem si tudi že primerno službo v turizmu. Tam se vse zdi tako preprosto, občutek imaš, da ni stresa in težav. Tik pred selitvijo pa sem se začela spraševati, ali je to samo beg pred seboj, beg pred težavami … Takrat se nisem našla v svojem okolju. Delo, ki sem ga opravljala in vsakdanje obveznosti so mi jemale energijo in ko sem pomislila, da bom to nalogo opravljala do konca življenja, sem si želela odpotovati daleč stran. Želela sem si spremembe, ampak nisem želela, da bi bil moj motiv za odhod v tujino bežanje pred problemi in nezadovoljstvom s svojim življenjem v Sloveniji.

Se kdaj sprašujete, kakšno bi bilo življenje tam?

Ne, ker vem, kako bi bilo. Ležanje na plaži s kokosom v roki. Včasih se s kakšno prijateljico pohecam, kako bi lahko bilo, ko bi prišla k meni na obisk. (smeh) Glede na moj motiv odhoda, bi mi verjetno grenak priokus ostal tudi tam. Celo več, lahko bi opravljala še slabše delo, kot sem ga imela, ampak kljub temu se ne bi vrnila domov. Lahko pa bi mi sprememba okolja prišla prav in bi se nanj navadila, čeprav bi se vsakodnevno vračala z mislimi domov in bi se spraševala ali je to to.

Sedaj delate tečaj za vaditeljico joge, podaljšujete trepalnice, snemate oglase, slikate. V čem najbolj uživate?

V vsaki stvari uživam na svoj način. Čopič in platno me poneseta nekam, kjer je prijetno in tam sem lahko ure in ure… Drugače pa uživam v vseh svojih projektih, rada raziskujem. Vse česar se lotim je zame novo in vsaki stvari se želim posvetiti stoodstotno. Željna sem novega znanja in kar počnem mora imeti nek smisel. V vsakdanu potrebujem motivacijo in pozitiven stres, ki za telo ni škodljiv, saj mi potem doseženo prinese veliko zadovoljstva in energije.

Trenutno se pripravljate na izpit za vaditeljico joge. Kaj vam predstavlja joga?

Ko sem se pred dvema letoma prvič srečala z jogo, sem pričakovala večjo gibljivost, kaj več od tega me ni zanimalo. Nekje globoko v sebi sem vedela, da je joga veliko več, ampak si nikoli nisem vzela dovolj časa, nisem imela želje niti potrebe po tem, da bi se poglobila v to, kaj dejansko joga je.

Leto dni nazaj sem spoznala čudovita učitelja joge, ki sta mi odprla novo poglavje. Podala sem se na pot učenja in novih dogodivščin, ki so povezane z jogo. Danes si ne predstavljam več življenja brez joge, postala je del mene, del mojega vsakdana, je način mojega življenja, uči me zavedanja, kako biti prisotna, pozorna, mirna in spodbuja ustvarjalnost v meni.

Skozi lastno prakso napredujem telesno, energijsko, mentalno in duhovno. Še posebej me privlači zato, ker se ne ukvarja z materialnim, zunanjim svetom in ker ni tekmovalna. V jogi se ne primerja z drugimi in ne čuti potrebe po dokazovanju.

Kako vam uspe usklajevati vse dejavnosti in službe?

Od kar nisem več redno zaposlena, brez problema vstanem tudi ob 4. uri zjutraj, če je potrebno iti na kakšno snemanje. Ali si kakšno stranko naročim v soboto in nedeljo. Enostavno sem ujela sistem, v katerem se bolje znajdem kot prej. Ko sem bila redno zaposlena, mi je konstantno primanjkovalo časa, čeprav sem imela vikende proste. Opazila sem, da sem bistveno bolj organizirana takrat, ko imam več opravil na urniku.

Osredotočate se tudi na zdrav način življenje. Se od nekdaj trudite jesti zdravo in kako se tega lotevate?

Vegetarijanka sem že pet let in se trudim z LCHF prehrano. Včasih brez sladkega vseeno ne gre. Predvsem gre za življenjsko prepričanje in navade, ki smo si jih privzgojili sami ali so nam jih privzgojili drugi. Jaz imam srečo, da oba s partnerjem želiva in se trudiva jesti zdravo. To pomeni, da pri nama v omari ne boste našli kruha, krompirja, piškotov in drugih sladkarij. Ko dobim obiske, jim postrežem s črno čokolado in mandlji (smeh). Z veseljem pa jim pripravim smuti, ki je po želji lahko vijolične, zelene, rjave ali oranžne barve.

Na Instagram profilu pogosto delite recepte. Radi kuhate in pripravljate nove jedi?

Če bi odgovorila, da rada kuham, bi se tisti, ki me dobro poznajo, kar nasmejali. Kuhanje mi nikoli ni bilo blizu in nikoli nisem temu posvečala veliko pozornosti. Kot mala deklica se nikoli nisem rada zadrževala v kuhinji in opazovala mame, kako peče potico in pripravlja jedi na sto in en način. Danes mi je mogoče malce žal, da nisem več časa posvetila tudi temu.

Zelo rada pa pripravljam zdrave sladice, razne smutije različnih barv, solate na sto in en način, tudi s pripravo hobotnice in kakšnih večjih rib nimam več težav, rada se igram s pripravo različnih brezglutenskih žit.

Kakšen je vaš nasvet za zdravo in kakovostno življenje?

Zame je kakovostno življenje to, da se lahko prepustim življenju, da me vodi in sprejemam vse, kar mi prinaša. Obenem pa sem vesela, ko lahko kakovostno skrbim za svoj intelektualni, duhovni in telesni razvoj. Intelektualni razvoj mi daje smer in konkurenčnost, duhovno pomirjenost z življenjem in moj osebni smisel (četudi samo namišljen), telesni razvoj pa mi pomaga ohranjati zdrav motor, ki mi lahko služi na dolgi rok.

Kako najraje preživljate prosti čas?

Tega je toliko, kot si ga vzamem. Kdaj ga tudi po teden dni ni na spregled - kdaj pa ura za uro - dan za dnem. Sem sodi vse, kar me razveseljuje: Rada se postavljam na glavo (smeh) -delam stoje, preberem kakšno zanimivo knjigo, slikam na platna, se potepam po večjih mestih, s kolesom se rada zapeljem na Rožnik, skočim na Šmarno goro, ali pa se zapeljem do Splita, Hvara ali Korčule. Pozimi obožujem savne, poleti se rada bosa sprehodim do bližnjega Koseškega bajerja in se prepustim božanju sončnih žarkov.

Kar pa je najpomembneje - imam srečo, da je sedaj tudi čas med delom zame neke vrste prosti čas.

Česa si želite v prihodnosti? Obstajajo kakšne neuresničene želje?

V prihodnosti se vidim predvsem kot zrelo, samozavestno žensko, preudarnega razmišljanja z občutkom za ljudi in svet, a ob zavedanju, da ima življenje svojo pot in vedno bolje ve, kaj potrebujemo.

Nimam posebnih načrtov za prihodnost, ker že sedaj živim, se učim in počnem tisto, kar me izpolnjuje. Na nek način sedaj živim svojo prihodnost, čeprav je moj primaren fokus vedno sedanjost. Kljub temu, da se s prihodnostjo ne obremenjujem, imam vseeno zastavljene jasne krajše cilje, ki mi pomagajo, da se lahko osredotočim in izpeljem zastavljeno. Skušam biti čim bolj prisotna pri tem, kar počnem, in ne želim, da bi bilo moje delo le sredstvo za dosego cilja, želim, da bi bil cilj sam po sebi – končni izdelek je tedaj le še pika na i.

Avtorica: Klavdija Rupar
Foto: Črt Piksi