Tina in fantje: Blog se hrani s kolobocijami iz našega življenja

Če spremljate slovensko blogersko sceno, ste med iskanjem zanimivih zapisov gotovo naleteli na blog Tina in fantje. Tina Deu je mamica treh fantov, ki zna s svojim humorjem pričarati nasmeh na obraz vsaki, še najbolj zamorjeni mamici ali očetu. A njen blog ni običajen 'mama blog', ki v zadnjem času na spletu rastejo kot gobe po dežju. Zagotavljamo vam, da se boste ob njenih zapisih zabavali tudi tisti, ki otrok še nimate.

Tina je s pisanjem bloga začela pred približno petimi leti, ko je zapustila mesto odgovorne urednice priljubljene revije Cosmopolitan, njenih zapisov pa se je do danes nabralo že ogromno, vse več je tudi posnetkov. Vas zanima, kaj je ob jutranji kavi zaupala Mični?

Kako je ob treh fantih, no natančneje ob štirih, videti vaše jutro?

Vem, da bi si marsikdo mislil, da je pri nas zjutraj ena sama živčna vojna, a meni se zdi kar v mejah normale. Včasih je zabavno že na vse zgodaj - prejšnji teden smo imeli na primer za budnico heavy metal komad, ki je odmeval po vsem stanovanju. Od nekdaj sem si prizadevala, da bi bili otroci čim bolj samostojni, zato se (ob zdravi meri priganjanja) načeloma uredijo sami. Niso največji možni zaspanci, zato s prebujanjem nimamo večjih težav. Še najmanjše so ob vikendih, ko so čudežno pokonci že pred sedmo.

Sicer sem pri nas zaspanka jaz. Jutranjo rutino z zajtrkom vred ima čez mož, jaz pa dobim kavo v posteljo, zato rada rečem, da sem najbolj razvajen član družine.

V predstavitvi na vaši strani sem prebrala, da si nikoli niste mislili, da boste mamica treh fantov. Kateri so tisti izmed največjih izzivov, s katerimi se spopadate?

Čeprav sem vedno vedela, da bom imela otroke, si nisem predstavljala, da bom imela kar tri, kaj šele, da bodo vsi trije fantje. Super mi je z njimi, ampak se mi kljub temu zdi, da otrok, ki je istega spola kot ti, doda starševstvu eno posebno dimenzijo.

Trikrat lahko ugibate, kako je videti stranišče, v katerega lulajo trije otroci moškega spola. Toliko o izzivih, ki jih načeloma prepuščam kar možu. Sicer se trudim, da ne bi delala razlik samo zato, ker so pač fantje in s tem določala njihovega obnašanja in tega, kakšni bodo postali. Pri družinah, ki imajo otroke obeh spolov recimo velikokrat opazim drugačno vzgojo. Punce marsičesa ne smejo, čeprav za to ni nikakršnega logičnega razloga. Ne smejo recimo tekati naokoli in biti vse umazane.

Velikokrat rečejo, da so punce pridne, fantje pa brihtni – po mojem takšni niso sami po sebi, ampak zato ker jih tako obravnavamo. Če bomo o otrocih tako mislili, bodo takšni tudi postali. Ali pa so že.

Poleg tega, da ste mama, ste uspešni tudi na kariernem področju. Kako težko je usklajevati materinstvo in kariero?

V zadnjem času je kar naporno, ker moramo družinsko življenje precej usklajevati tudi z obveznostmi, ki jih imajo otroci. Zdaj, ko so starejši, je treba čas najti tudi za učenje in domače naloge. Če ne drugega, moramo biti popoldne doma, da imajo možnost vse opraviti. Ni več tako kot včasih, ko smo bili po najinih službenih obveznostih prosti in smo vsak dan še kam zavili.

Ključ do uspeha se po mojem skriva v tem, da jih že od malega navajaš na samostojnost. Mislim, da se mnogi sodobni starši sploh ne zavedajo, česa vsega je sposoben že zelo majhen otrok. Odgovornost je naša – to pomeni tudi, da za otroke izbiraš dejavnosti, na katere lahko hodijo brez spremstva, da jim zaupaš, da bodo sami prišli iz šole domov in si pripravili hrano, če mame ni. Ko dosežeš, da se jim to zdi nekaj povsem običajnega, si zmagal.

Preden ste začeli z blogom Tina in fantje, ste bili urednica ženskih revij. Kako pride do tega, da urednica odmevnih revij postane blogerka?

Lepo po vrsti je šlo - kot študentka sem začela pri najstniških revijah in nadaljevala z lifestyle revijami. Kratek čas sem bila izvršna urednica revije Elle, potem pa dolga leta urednica Cosmopolitana. V tem delu sem zelo uživala. Ko pa je nastopila kriza, so šli tiskani mediji navzdol. V pogojih in klimi, v kateri se je znašlo vse skupaj, sem težko našla pozitivno energijo, ki je bila potrebna za takšno revijo. Pred petimi leti sem se od medijev poslovila in šla v drugo smer – zdaj se večinoma posvečam odnosom z javnostmi. Delala sem za založbo Beletrina, zadnje leto sem bila bolj v filmskih vodah, zdaj pa se deloma spet vračam med knjige.

Blog Tina in fantje je nastal v prvi vrsti zato, da sem lahko ohranila pisanje. Rasel in razvijal se je, kot sem rasla in se razvijala jaz in ob meni moja družina. V petih letih, odkar pišem, se je na blogu znašla cela vrsta vzgojnih dilem, zadreg in vprašanj, s katerimi se srečujemo sodobni starši, vse skupaj začinjeno z našimi bolj ali manj zabavnimi dogodivščinami.

Nočem tarnati, da mi zmanjkuje časa, ampak če bi imela na voljo kakšno uro več na dan, bi bilo tudi objav več. Po drugi strani pa blog hrani prav kolobocija vsega, kar se mi dogaja v življenju.

Za razliko od drugih blogerjev in blogerk, ki danes objavljajo na dnevni ravni, je vaš blog drugačen. Bolj kot na kvantiteti objav delate na kvaliteti. Kako se odločite, kaj boste objavili?

Glede na to, da sem dolga leta delala v medijih in urejala članke, ki so jih napisali drugi, vem, kdaj je nekaj dobro in zanimivo napisano. Tekst mora biti smiseln, imeti mora rep in glavo pa tudi vejice! Če hočeš delati natančno, z razmislekom in ne zgolj linearno opisovati svojih dni, si moraš za to vzeti čas. Veliko premišljujem o novih temah, opazujem dogajanje okoli sebe, berem članke o starševstvu, vzgoji, šolstvu. In frekvenca objav je pač temu primerna.

Se da preživeti s tem?

Mislim da, če je to pretežno edino, kar počneš. Nekateri služijo s tem, da veliko objavljajo in se povezujejo z blagovnimi znamkami. Sama sem vedno bolj prepričana, da Tina in fantje ne more biti tudi moja služba, čeprav sem v preteklosti pomislila tudi na to – če bi se ukvarjala samo s tem, bi se mi manj dogajalo in bi trpela vsebina. Da je ta zanimiva potrebuješ mešanico različnih izkušenj.

Ko ste odšli iz medijev še niste imeli zagotovljene druge službe. Se vam zdi, da imajo danes mladi dovolj poguma, da zapustijo službo, v kateri niso zadovoljni?

Zdi se mi, da so mladi, ki nimajo družine in otrok, pogumnejši. Njim se zdi običajno, da počnejo več stvari, osemurni delovniki za eno in isto pisalno mizo, jim ne diši preveč. Način dela se je precej spremenil. Mislim, da to ni nujno slabo. Delaš malo tu in malo tam. Mnogi mladi so kar dobro ujeli val priložnosti, medtem ko si marsikdo, ki ima družino in otroke, ne upa tvegati in vztraja na delovnem mestu, ki ga dolgočasi.

Kaj bi svetovali tistim ženskam, ki v svojih službah niso zadovoljne?

Zelo težko je delati nekaj, kar ti ni všeč. In vidim, da se to pogosto dogaja. Gre za nekakšno žensko požrtvovalnost. Iz lastnih izkušenj vem, da je zamenjati lažje, kot je sprva videti. Ko se zaprejo vrata, skozi okna zapiha svež veter. In svež veter je super zadeva.

Kaj pa se dogaja z vašim družinskim poslom, s palačinkomatom?

Odkar ga imamo, je spekel že na tisoče palačink, česar pred leti, ko smo začeli s poslom, nisem predvidela niti v sanjah. Začelo se je tako, da je mož nekega dne prišel domov in mirno naznanil, da je izgubil službo in da se bo začel ukvarjati s peko palačink. Posel zdaj razvija naprej – v pripravi so štiri različice gotove zmesi za palačinke. Njihov glavni adut je, da zmesi dodaš samo vodo in že lahko pečeš palačinke. To mi res rabimo, saj so otroci njihovi neumorni jedci.

Bi za konec imeli še kakšno sporočilo za naše bralke, ki so na začetku svoje karierne poti?

O tem bi lahko napisala prispevek za blog. Jih obvestim, ko bo objavljen!

Pet kratkih:

Knjiga, ki jo trenutno berete: Všeč mi je, če vem, kaj berejo moji otroci, zato si knjige izposojam tudi z njihove nočne omarice. Trenutno prebiram uspešnico Planet, ki ne raste Lučke Kajfež Bogataj.

Blog, ob katerem se nasmejite: Zelo rada berem zapise svojih nekdanjih sodelavk – recimo Petre Arula, ki piše blog Pisano in Nike Veger, ki ustvarja Beautyfullblog.

S katero jedjo najbolj razveselite svoje fante: S čokoladno torto, ki jo dobijo za rojstni dan.

Koliko palačink na teden pojeste: Verjetno preveč, ampak mislim, da nam je glede na okoliščine oproščeno. Nekdo jih mora kar naprej preizkušati.

Kam se najraje odpravite na izlet: Pozimi radi smučamo, poleti pa gremo dostikrat v hribe, čeprav otroci nad tem niso najbolj navdušeni. Običajno rečejo, da morajo spet v brez zveze.

Avtorica: Pia Pangos
Foto: Črt Piksi