Semaforum: Prostor, kjer najdete družbo za v hribe, igro nogometa ali potovanje

Ana Škerjanc in Matic Tribušon sta Slovenca, ki stojita za projektom Semaforum.si. Na tem brezplačnem socialnem omrežju, ki bolj od virtualnega druženja dejansko spodbuja povezovanje v živo, lahko najdete družbo za šport, potovanja in kulturna udejstvovanja. Tu se zbirajo posamezniki s podobnimi interesi in zanimanji, do zdaj pa se je na Semaforum prijavilo že več kot 10 tisoč uporabnikov!

Mična je z Ano in Maticem ob skodelici kave poklepetala o tem, kako Semaforum deluje, kdo in koliko dela stoji za njim, kaj ga dela drugačnega od drugih socialnih omrežij in kako se mu lahko pridružite tudi vi. 

Kdo stoji za projektom Semaforum, povejta nam malo o sebi … 

Ana: Na kratko sem 24-letnica, ki je v Nemčiji in Rusiji študirala matematiko. V tujino sem šla po maturi in tam živela 7 let, sicer pa obožujem hribe in igram nogomet.

Matic: Tudi jaz sem star 24-let in obožujem šport, že od nekdaj me je zanimalo razvijanje spletnih strani in programiranje, Semaforum pa je povezal vse to skupaj. Sicer študiram na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in ravnokar zaključujem magisterij.

Družbena oziroma družabna omrežja so se s časom izkazala za vse prej kot družabna, saj smo fizično druženje prelevili v nemo scrolanje po virtualnih zidovih znancev in neznancev. A Semaforum spodbuja prav vračanje k druženju v živo … Kaj je bil povod za njegov nastanek?

Matic: Tako je, Semaforum spodbuja prav to druženje v realnem življenju. Če ti manjka en igralec, da bi šli košarko ali pa tvoji prijatelji niso navdušeni nad enakimi športi, je dejansko težko najti nekoga, ki bi se pridružil. Facebooka večinoma ne uporabljamo za športne aktivnosti, če že, pa ni ravno prilagojen za to. 

Ana: Semaforum pride še posebej prav, ko se preseliš v nov kraj. Pri nas je takšnih veliko študentov, ki se iz vseh koncev Slovenije preselijo na primer v Ljubljano in ne poznajo veliko ljudi, pa bi se radi z nekom povezali. 

Kaj sporoča znamka, oziroma skovanka Semaforum?

Na Semaforumu so tri barve, kot na semaforju, saj imava tri podkategorije – potovanja: zelena, šport: rumena in kultura: rdeča. Ljudi tako združujemo na podlagi njihovih interesov in vsi se srečajo na Semaforumu, ki jih usmerja, kot nek semafor (smeh). Pa tudi semafor in forum gresta fino skupaj in nekako ostaneta v spominu.

Kot rečeno, je Semaforum razdeljen na tri kategorije – potovanja, šport in kulturo. Kje je največ obiska? 

Šport je precej priljubljen, a te stvari nihajo glede na letni čas in vreme. Poleti so ljudje najpogosteje iskali družbo za izlete v hribe, pozimi je veliko zimskih športov – smučanja, teka na smučeh in podobno. Potovanja pa so pravzaprav aktualna skozi celo leto.

Kdo so že aktivni povprečni uporabniki in koliko se jih je že nabralo?  

Večina je v starostni skupini med 25 in 35 let, malo več je žensk. A prav v vseh segmentih imava predstavnike vseh starostnih skupin. Tudi starejših je veliko, pred kratkim je skupina popotnic, starejših od 50 let, sestavila ekipo za dogodivščine. Registriranih uporabnikov je trenutno okoli 10 tisoč, objavljenih aktivnosti pa je trenutno okoli tri tisoč. 

Katere informacije o potencialni osebi za druženje so mi dostopne še preden z njo začnem pogovor? Spol, starost, morda fotografija?

Dokler se ne registriraš, lahko vidiš le osnovne podatke osebe, ki je aktivnost objavila, torej ime in starost. Vse skupaj lahko tudi filtriraš glede na različne aktivnosti, o tej pa vidiš nek osnoven opis, za kaj gre, kje in kdaj bi se to počelo. Ko si enkrat registriran pa lahko vidiš podrobnosti aktivnosti, lahko kontaktiraš druge uporabnike v zasebnih sporočilih in dodatno vidiš tudi njihove profile, na katerih so zbrane njegove objave. Prek njih tako vidiš, s čim se ukvarja, ali je bolj za šport, potovanja ali kulturo. Če je uporabnik to zapisal, lahko vidiš tudi dodatne informacije, na primer, od kod prihaja.

Torej brez fotografij? 

Semaforum ni namenjen temu, da bi družbo iskali na podlagi videza in fotografij, ampak združevanju ljudi z enakimi interesi in aktivnostmi. Če si želijo fotografije izmenjati naknadno, pa zato obstaja veliko načinov.

Kako torej deluje? Kaj moram narediti, če me vleče na Kubo, pa tja nočem sama?

Greš na spletno stran Semaforum.si, v iskalnik napišeš Kuba in klikneš na iskanje. Tako najdeš vse ponudbe za Kubo. Lahko tudi filtriraš, kakšne sopotnike želiš – starost, spol, kraj, iz katerega prihajajo in datum, kdaj bi šla na pot. Če najdeš kakšno zanimivo ponudbo, lahko kontaktiraš ljudi. 

Če ne, pa lahko sama dodaš objavo, izpolniš podatke in pripišeš, da iščeš sopotnika za Kubo in opišeš, kakšen način potovanja ti je všeč – naj bo to backpackanje ali poležavanje na plaži … Dodaš še ključne besede, s pomočjo katerih te bodo našli, na primer Kuba, potovanje, backpackanje in seveda opredeliš datum, kdaj bi šla na potovanje.

Kako se spopadate z morebitnimi neprimernimi vsebinami?

Na strani je možnost prijave neprimernih sporočil, komentarjev in drugih vsebin. Tukaj nama pomagajo predvsem uporabniki, ki takšne vsebine lahko prijavijo, midva pa jih nato ročno preveriva in ukrepava. A večina uporabnikov je tam dejansko zato, da se druži ob športu, potovanjih in kulturi, vzpostavljamo neko zdravo skupnost in s pomočjo prijav lahko izločimo oziroma blokiramo uporabnike, ki bi platformo raje uporabljali v kakšne druge namene.

Kaj pravzaprav pomeni postaviti družbeno omrežje, ki dejansko deluje in koliko znanja, časa in dela to zahteva? 

Postavitev strani zahteva cel kup stvari in veliko področji dela, torej od razvoja produkta, tehničnega razvoja, do pridobivanja uporabnikov in zastavljanja neke strukture in dizajna … A v bistvu je enako kot pri kateremkoli drugem projektu, pokriti je treba veliko različnih stvari. Midva sva si delo razdelila tako, da se lepo dopolnjujeva. Matic skrbi za spletno stran kar se tiče razvoja in nadziranja, da vse lepo deluje, jaz pa sem tu za produktni razvoj, kam se bomo razvijali, kaj nam še manjka. Tu nam pomagajo tudi uporabniki, ki povedo, kaj jim manjka in kaj bi bilo zanje boljše. Na podpori uporabnikov pa odgovarja tisti, ki je trenutno buden (smeh). 

Spletni zmenki, tako romantični kot zgolj prijateljski, so v tujini nekaj, česar se poslužuje ogromen odstotek ljudi, ki so daleč od tega, da bi bili obupani, neprivlačni, nezanimivi ali kakorkoli odbijajoči. Se vama zdi, da iskanje družbe s pomočjo spleta Slovenci še vedno dojemamo kot nekaj, česar bi se morali sramovati?

Matic: Mislim, da to ni več nekaj, česar bi se sramovali. Čeprav vse skupaj mogoče variira glede na generacijo. Med mladimi je to zagotovo postal del vsakdana in ni nič neobičajnega.

Se iskanja družbe s pomočjo Semaforuma lotevata tudi njegova ustvarjalca ali sta zgolj pasivna posrednika?

Seveda! To je bil tudi povod, da sva ga naredila. Z uporabniki sva šla velikokrat že v hribe ali smučat, a trenutno imava precej dela in za to zmanjkuje časa. Vsekakor pa sva morala iz prve roke preveriti, kako zadeva deluje in kakšni so odzivi. 

In kakšni so ti odzivi?

Super! Dobiva kar nekaj mailov in pohval, pa tudi kakšen nasvet oziroma prošnjo za popravke v prihodnje. Nekaj uporabnikov je res angažiranih in nama s feedbackom zelo pomagajo. A uporabniki v Sloveniji so sicer precej zadržani, kar se tiče samoiniciativnega dajanja nekih odzivov, še največ jih dobiva, kadar dejansko vprašava za mnenje. A zaenkrat kaže, da zadeva lepo deluje.

Kam se bo Semaforum razvijal v prihodnje?

Do novega leta želiva pridobiti na čim večji prepoznavnosti v Sloveniji, pri čemer nama veliko pomagajo že najini uporabniki, kar je super, glede na to, da sva v tem povsem sama. Ko osvojimo Slovenijo, pa nameravava stran prevesti in poskusiti še v tujini.

Kaj bi svetovala mladim, ki čakajo na to, da služba najde njih ali pa jo morda iščejo le v okviru svoje izobrazbe?

Matic: Danes se že redko zgodi, da celo življenje delaš to, kar si študiral. Mogoče nekateri to vzamejo kot nek poraz ali mislijo, da so šli študirat napačno stvar. A ni čisto tako. Študij ti mogoče ni dal direktnega znanja, vseeno pa si dobil neke povezave, spoznal nove ljudi in pridobil nekaj, kar ti bo prav prišlo v prihodnosti. Če te zanima kaj drugega, v tem ne bi smel videti težav. Zdi se mi, da je vedno več tega, da ne potrebuješ več strogo določene izobrazbe za določene stvari, če pokažeš, da te stvar zanima in si se pripravljen učiti, se lahko naučiš marsikaj. To vidim tudi v svetu programiranja. Veliko je ljudi, ki nimajo faksa, ampak jih to zanima, se se učili sami ali so jih kakšni znanci, mentorji. In prav tako znajo in so v tem dobri. 

Ana: Mislim, da je dobre ideje vedno treba preizkušati, le tako lahko vidiš, če so izvedljive. Pomaga pa tudi, če v tem nisi sam. Midva imava to srečo, da se poznava že od prej in se odlično razumeva. Najtežje je najti neko ekipo, ki ji zaupaš. Ampak mislim, da ima vsak vsaj enega takšnega prijatelja, ki mu lahko kje priskoči na pomoč. Včasih je celo bolje, če je na začetku v ekipi manj ljudi, saj se lažje strinjaš in usklajuješ. Kot je rekel Matic, študij ni vse. Živimo v obdobju interneta in skoraj ni stvari, za katero ne obstaja tutorial na YouTubu. Pridobivanje znanja nikakor ni ovira in ne glede na formalno izobrazbo lahko delaš na marsikaterem področju, če te le zanima.

Besedilo in fotografije: Maja Fister