Po očetovih stopinjah

Dolgoletni steber obrambe slovenske hokejske reprezentance, ki se bo na valentinovo na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu pomerila z ekipo ZDA, je branilec Sabahudin Kovačevič. Na telefon smo ga ujeli pred odhodom v Južno Korejo in ga povprašali tako o olimpijskih pričakovanjih kot tudi o njegovi športni poti. »Na olimpijskih igrah bomo dali vse od sebe in seveda upamo, da se bomo uvrstili v sam vrh,« nam je uvodoma povedal 31-letni Kovačevič, ki je pred kratkim obljubil zvestobo slovaškemu ekstraligaškemu moštvu Nove Zamky.

Oče je trener in navijač

Zanimalo nas je, kdo ga je navdušil nad hokejem. Povedal nam je, da ga je nad igranjem hokeja navdušil 8 let starejši brat in ko se je ta odselil v Kanado, se je Sabahudin odločil, da bo začel trenirati hokej. Nič manj pomembno vlogo pri njegovi odločitvi ni igral njegov oče, tudi sam hokejist. Zato je sina podpiral pri njegovi nameri, da se poda v hokejske vode. Glede na to, da so živeli na Jesenicah, je bil izbor kluba enostavna odločitev. »Lahko bi rekel, da je bil oče moj drugi trener. Spremljal je moje tekme, si ogledoval posnetke in mi dajal koristne nasvete,« pravi Kovačevič. Seveda sta bila oba starša tudi njegova vneta navijača, ki sta ga spremljala na tekme, vozila na treninge. »Tudi zdaj ne zamudita nobene tekme. Če igram dobro, me oče vedno pokliče in čestita,« še pove naš sogovornik.

Vztrajni branilec

Kovačevič, ki je nepogrešljivi člen večine uspehov zadnjega obdobja slovenske hokejske reprezentance, se je v tujino prvič podal v sezoni 2010/11, ko je oblekel dres italijanskega Asiaga in bil posojen v Alleghe. Sezono pozneje se je preselil na Dansko k moštvu Herning Blue Fox, po epizodi pri Popradu pa ga je pot vodila v ligo VHL, v kateri je bil član Sarjanke Karagande in Kubana Krasnodarja. Bliže domovini se je vrnil v zaključku sezone 2014/15, ko se je za sodelovanje dogovoril z ekipo lige EBEL Graz 99ers.

Sogovornik še pove, da je sam izkusil, kako pomembna je vztrajnost pri mladem športniku. »V svojih poznih najstniških letih bi lahko rekel, da sem bil zelo svojeglav in treningov nisem jemal tako resno kot bi jih moral. Oče mi je takrat svetoval, da moram vztrajati.«

Avtor: Blaž Kondža
Foto: Matej Družnik