Natakarji bi bili veseli, če bi gosti vedeli te stvari ...

Kadar ste v restavraciji, natakarji poskrbijo, da se na vaši mizi znajde vse, česar ste si zaželeli. In priznajte, včasih bi tudi sami lahko storili več, da bi bil obrok prijetnejši. Povedano drugače, lahko bi bolj cenili njihovo delo.

Pri Huffington postu so povprašali tri natakarice, kaj jim gre pri gostih najbolj na živce in kaj bi, če bi smele, tedaj, ko strežejo, povedale svojim strankam.

Ne ignoriramo vas, le veliko dela imamo

Daljše čakanje na naročeno hrano, pijačo ali račun vas spravi v slabo voljo. Razumljivo. A to ni opravičilo, da ste nesramni do natakarja in da hočete na vsak način pritegniti njegovo pozornost.

"Če strežem pri sosednji mizi in se ukvarjam z drugo stranko, ni treba kričati name," je povedala Olivia Sehl, ki že pet let izkušnje nabira v prehrambni industriji, od tega je tri leta zaposlena kot natakarica. "Včasih je vse skupaj kot predstava na Brodwayu, vsak dan, vsak večer se odvrti drugačen scenarij in velikokrat ne vemo, kje se nas drži glava. Tedaj mi gredo najbolj na živce stranke, ki mi mahajo, ploskajo, žvižgajo, me kličejo ali kako drugače opozarjajo nase, čeprav vidijo, da imam polne roke dela. Saj vendar nisem pes! Takoj, ko bom imela čas, se bom posvetila naslednjemu gostu."

S tem v mislih bodite potrpežlivejši in si zapomnite, da se vsak natakar trudi, da bi bila vaša večerja prijetna, torej igra za vašo ekipo. Res pa je, da je nemogoče vsem ustreči takoj.

Naj vas ne bo strah povedati, kaj bi radi

D’Andrea Garner je prav tako natakarica z dolgoletnimi izkušnjami. Izpostavila pa je drugo težavo, s katero se pogosto sooča: "Zavedam se, da so nekateri bolj odprti in drugi vase zaprti ter zato težko komunicirajo in težje izražajo svoje želje. A prav odkrita komunikacija z natakarjem je ključ do prijetne izkušnje. Če prinesem na mizo zrezek, ki je preveč pečen, mi prosim to povejte. Poskrbela bom, da boste dobili takšnega po vašem okusu. Razumem, da nekateri težko povedo, kaj jih moti in nočejo biti nadležni (tudi sama sem med njimi), a vendar je želja vsakega natakarja, da stranka dobi tisto, česar si želi. To, da ne ne pove, kaj jo moti, v anonimni anketi pa skritizira osebje ali nas očrni v pogovorih s prijatelji, ne pomaga nikomur, le slabo luč meče na nas. Povejte, kaj bi radi, če boste pri tem spoštljivi in prijazni, vam nihče ne bo zameril," je povedala in dodala, da je zanjo velik plus, kadar ji stranke pomagajo pri čiščenju mize.

"Ne pričakujem, da bo kdo opravljal moje delo. A veliko mi pomeni, če mi nekdo izroči kozarec na drugi strani mize, po katerem segam in ga skoraj ne morem doseči. Saj vendar nihče noče, da se pred njim raztezam čez celo mizo."

Namigi za napitnine. Zapomnite si jih

Res je, vsake toliko zaokrožijo zgodbe o enormnih napitninah, a veliko več je natakarjev, ki jih stranke, kar zadeva tega, povsem ignorirajo.

"Ne razumite me narobe, če s postrežbo res niste zadovoljni, priložite računu temu primerno napitnino, a brez nje? To ni sprejemljivo," je povedala Garnerjeva in dodala, da še ni dobila primerne napitnine. Sehlova se z njo strinja in opozarja, da mora kljub temu, da pri plačilu vnovčite kupončke ali jeste po načelu plačaš en, dobiš dva obroka, natakar še vedno opraviti svoje delo in ga zato gre primerno nagraditi. V Sloveniji sicer napitnine niso obveza, zato s slabo postrežbo največkrat ne pridejo, a če ste z uslugo zadovoljni, bo napitnina lepa gesta. 

Natakarji nismo nevidni in včasih se tudi zmotimo

Lahko se bo zgodilo, da vaša večerja ne bo takšna, kot ste si jo zamislili. Kajti natakarji, tako kot vsi, včasih storijo napake. "Konec koncev opravljamo svoje delo, se trudimo in kdaj ga kaj polomimo, kar pa ne pomeni, da svojim nalogam nismo kos," je povedala Hamdy Elamrousy, ki kot natakarica strankam streže že 35 let.

"Ne trdim, da so vsi natakarji dobri, a tiste, ki se trudijo, bi morali prepoznati in jih primerno nagraditi s pohvalo in zahvalo. Prav je, da stranke trud opazijo," dodaja Sehlova.

Kaj pa nasvet, ki bi ga namenile svojim kolegom?

"Do strank se obnašajte tako, kot bi si želeli, da se drugi obnašajo do vas. Četudi so zoprne, nesramne in nemogoče. Nikoli ne dovolite, da bi vam stopili na žulj in da bi se jezili nanje."

Garnerjeva temu dodaja, da je kot natakarica spoznala veliko prijetnih ter manj prijetnih človeških lastnosti in se ogromno naučila: "Srečaš veliko ljudi iz različnih okolji, kultur, s takšnimi in drugačnimi značaji, zahtevami in željami. Menim, da bi vsak vsaj enkrat v življenju moral biti natakar. Tako bi ljudje premogli več sočutja in razumevanja do nas, vsak obed v restavraciji bi zato bil zanje ter za osebje prijetnejši."

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock, Unsplash