Najbolj brano v 2019: Kolumne, ki so nam dale misliti

Mična je prostor, kjer so v preteklem letu svoje mesto našle številne lepe kolumne odličnih avtoric. Zbrali smo deset najbolj branih. Nanje se je vredno še enkrat spomniti, jih prebrati in se morda iz njih tudi kaj naučiti.

Poljub, Ula: To mi je prineslo razgaljeno fotografiranje za Playboy

Na jedilno mizo v kuhinji zlagam oblačila, iz omare vlečem potovalko, v glavi iz predalov in s polic vse tiste kose, ki se najmanj zažulijo v telo. Ohlapna trenirka, ta kratke ali nepatentirane nogavičke, tri brezšivne obleke za vreči čez, en svilen kopalni plašč, za se zaviti. Ker bo toplo. Ker gremo »na morje«. Pa sem? Sem zares pripravljena?

Prekleta ljubica! (Piše: Mateja)

V majhnem kraju se novice širijo kot blisk. Tako je bilo tudi tedaj, ko sva se razšla z dolgoletnim življenjskim sopotnikom.

Ježek je pa ježek ali kako sem vzljubila brazilsko depilacijo (piše: Katja Golob)

Brazilska depilacija je zame zahteven lepotni postopek, ki sem si ga privoščila relativno pozno v življenju, ker me je bilo vedno preveč strah bolečine, ampak zdaj, ko imam svojo zasebno kozmetičarko, so stvari postale prav zabavne.

Bil je moj učitelj slovenščine. Tisti, ki ga ne pozabiš (piše: Goga)

Bil je vitek. Vedno v sivi obleki in beli srajci brez kravate. Z vojaško pokončno držo.

Pride dan, ko nismo na prvem mestu. Ko se vsem godi ista krivica. Ko vse boli. (piše: Maja Fister)

Kaj za vraga se je zgodilo s pravili igre? Kdaj nam je zameglilo razum do te mere, da ne vidimo dlje od svojega nosu, ne znamo več počakati v vrsti ali se nasmehniti neznancu?

Kako gre človek po takšni ljubezni dalje sam? (piše: Katarina M. Bajt)

Popila sva zadnji kozarček, ne da bi vedela, da je zadnji.

Najlepši kraji v Sloveniji, kjer mi zastane srce (piše: Goga)

Približuje se poletje. Čas popotovanj, čas raziskovanja in spoznavanja. Čas odkrivanja zgodb in krajev. Čas, v katerem odkrivamo tudi sebe.

Poljub, Ula: Janez, hvala ti. Ta kolumna je zate.

Ko sem pri 21 letih prvič iskala svoje prvo pravo stalno odraslo domovanje, se vzpenjala po marsikakšnih stopniščih, rogovilila po dvigalih, stiskala roke, brala oglase, srečevala nepremičninske agente in lovila dom od centra do obvoznice, sem to svoje malo v Šiški – odškrnila povsem v tišini.

Poljub, Ula: Nočem, da je mami le moja znanka

Vedno več nas je, ki spet negujemo, s polno paro. Strta srca, nepremlete zgodbe in odnose, ki so, sicer samoumevni, a predvsem in bistveno - temeljni.

To spoznanje me je porinilo čez rob (piše: Manca Čampa Pavlin)

Vedno sem imela rada rituale, praznovanja, druženja, ki povezujejo ljudi. Gre za sladke trenutke, ki nam pokažejo smisel in dajejo priložnost, da se nečesa veselimo. In potem se mi je letos marca zgodilo, da nisem praznovala svojega rojstnega dne.